Skrivnostni načrti dveh predsednikov

Čez sedem dni, prvi petek v septembru, se bosta predsednika zopet srečala. To seveda ne bo ne njun prvi in še manj zadnji sestanek, bo pa drugačen. Načrtovano in dogovorjeno sta za predstavitev načrta o novem sodelovanju izbrala poletni mednarodni forum v avstrijskem mestecu Alpbach. Srbski in albanski predsednik, Aleksandar Vučić in Hashim Thaci, sta na forumu govorila o načrtovanih spremembah državnih meja.

Verjetno je bil v opisu namere najbolj določen Vučić. Da je za srbsko državno politiko Kosovo sestavni del Srbije in da je za oblasti v Prištini Kosovo neodvisna in suverena država z mednarodno priznanimi mejami. Ter da je bilo v tem razcepu potrebno poiskati rešitev, ki da sta jo tudi našla.

Danes, po konferenci v avstrijskem Alpbachu, je predlog spremembe meja javen. Namenjen preizkusu odziva srbske in kosovske javnosti. Zato bo sestanek obeh predsednikov pri visoki predstavnici EU za zunanjo politiko Frederici Mogherini potekel po ustaljenem redu, reševanja posamičnih vprašanj.

Seveda je, kot pri vseh tovrstnih razkritjih zaupnih diplomatskih pogovorov, ostala skrita prav vsebina njunega razmisleka, ki sta ga označevala s pomensko in predvsem politično in diplomatsko različnimi oznakami, kot so sprememba meja, delitev Kosova ali zamenjava teritorijev. Kot se je dalo razumeti, naj bi z državljani srbske nacionalnosti večinsko naseljen sever Kosova pripadel republiki Srbiji, večinoma z državljani albanske narodnosti naseljena Preševska dolina pa Kosovu. Ali - kot je dejal Thaci - Kosovo je odločeno sprejeti s Srbijo zavezujoč dogovor.

Predsednika, ki sta se predstavila kot osamljena jezdeca, ki se morata doma sama bojevati z deloma prikritim, a večinoma neprikritim nasprotovanjem svojih notranjepolitičnih tekmecev, potrebujeta evropsko podporo in naklonjenost. Tako bi njun nastop in tudi njuno zaupno srečanje dan pred tem na Dunaju lahko povsem upravičeno tudi razumeli.

Pa verjetno ni šlo samo za to. Predsednika sta domačim političnim javnostim iz oddaljenega avstrijskega mesteca, v katerem so se zbrali visoki predstavniki evropske unije ter avstrijski in slovenski predsednik, Alexander Van der Bellen in Borut Pahor, poslala sporočilo, ki bi bilo samo leto prej skorajda ali pa povsem nepredstavljivo, da desetletja politično le sprejemljiva resnica, da je Kosovo del Srbije ali da je Kosovo neodvisna država, ni zadostno. Da zato iščeta še druge politično sprejemljive resnice in da je ena od njih tudi možna sprememba meja in zamenjava državnih teritorijev. Predsednika zato nista samo preizkušala odzivov evropske in ameriške politike, temveč predvsem neposredno merila odmeve domačih javnosti.

In to ni bilo prvič. Vsaj v zadnjem letu ne. Toda nikoli do sedaj ni imelo kakšnega resnejšega odziva. V prvi polovici letošnjega februarja je portal Gazeta Ekspress, ki izhaja v Prištini, objavil serijo tekstov o pogovorih o delitvi Kosova oziroma o načrtih menjave državnih ozemelj s Srbijo. Predstavnik kosovskega predsednika, vodja njegovega urada Bekim Collaku, je odgovoril, da je Thacijevo stališče povsem jasno, da je Kosovo suverena država, ki ima mednarodno priznane meje. Februarja se je tu nekako ustavilo. Pa vendar je bilo tudi takrat mogoče povedati o vsebini morebitnih pogovorov kaj več. Zanimivo je bilo, da je to več, spomladi letos, najbolj zanimalo predstavnike tujih bank in investicijskih skladov.

In takrat je bilo treba povedati, da ideja o delitvi ni povsem nova. 26. aprila 1981 je srbski pisec, kasneje tudi predsednik Zvezne republike Jugoslavije ter pred in po tem tudi vpliven sogovornik različnim mednarodnim posrednikom, ki so v devetdesetih letih iskali načine rešitve kosovskega vprašanja, Dobrica Ćosić, napisal, da če Srbija ni sposobna “ponovno osvoboditi Kosova”, si ga je mogoče “z Albanci enostavno razdeliti”. Ćosić je skrajno pragmatično ocenil, da naj Srbija dobi ozemlja, ki so naseljena pretežno s Srbi, ter zaščiti kulturne in sakralne spomenike, zlasti samostane. Albancem pa prepusti vse, kar “je postalo albansko”. Sicer bomo, je ocenil, imeli samo eno možno izbiro - vojno, na katero pa Srbija ni pripravljena. Zanimivo je bilo tudi takratno Ćosićevo sporočilo vodstvu takratne vladajoče partije, da ne razume, zakaj je preimenovalo nacionalistično gibanje Albancev na Kosovu v kontrarevolucionarno nevarnost, saj da je tudi Komunistična partija Jugoslavije vse do italijanske okupacije Kosova imela ta ozemlja za albanska in da je potrebno delu Kosova omogočiti etnično združitev s, kot je napisal, “svojim narodom”.

Enajst let kasneje, ob začetku jugoslovanskih vojn, je prav ta Ćosićev zapis postal ena izmed tem njegovega pogovora s takratnim ameriškim veleposlanikom v Jugoslaviji Warrenom Zimmermannom. Veleposlanik je Ćosića nezaupljivo spraševal, bilo je 21. januarja 1992, ali bi Srbija pristala na ozemeljsko razdelitev in ameriško natančno nadaljeval z vprašanjem, ali bi Srbija v delitvi pristala na tretjino Kosova? Ćosićev odgovor je bil podoben, da verjetno bi. Zimmermann veliko več o pogovoru ni povedal, niti takratne ameriške administracije vprašanje Kosova takrat ni najbolj zanimalo, saj so prihajala na njihove dnevne rede vprašanja vojne v Bosni in Hercegovini. Ćosić pa je nekaj let kasneje, prve dni novembra 1998, pojasnjeval svoja stališča na vrhu srbske pravoslavne Cerkve. Predvidevam, da jih je presenetil z oceno, da je Kosovo izgubljeno ter da je prav zato treba narediti vse za ohranitev sakralnih in kulturnih spomenikov srbske zgodovine ter delov, kjer imajo Srbi večino. Prav na tem srečanju je tudi ocenil, da je potrebno mejne občine na severu Kosova pripojiti državi Srbiji in dokončno rešiti vprašanje pokrajine. Slobodan Milošević je idejo o delitvi Kosova zavrnil, saj da je “Kosovo integralni del Srbije”.

V pripravah na mirovno konferenco o Kosovu v francoskem Rambouilettu leta 1999 so bili izdelani različni geopolitični scenariji, povezani z nadaljnjimi odnosi Beograda in Prištine. V eni izmed njih je bila tudi ocena predloga o delitvi kot možni dolgoročni rešitvi. Izhajali so iz ocene, da bi Srbija dobila vsa ozemlja severno od reke Lim in istočasno priznala neodvisnost preostalemu delu pokrajine. Vendar je bilo takoj dodano, da bi takšna rešitev takoj odprla tudi vrsto drugih vprašanj, predvsem selitev prebivalstva in oblikovanje etnično čistih ozemelj. Da je zato politično nesprejemljiva. Pa vendar so bile to še vedno zgolj diplomatske razprave, namenjene bolj ocenam posledic posameznih političnih odločitev.

Danes, po konferenci v avstrijskem Alpbachu, je predlog spremembe meja javen. Namenjen preizkusu odziva srbske in kosovske javnosti. Zato bo sestanek obeh predsednikov pri visoki predstavnici EU za zunanjo politiko Frederici Mogherini potekel po ustaljenem redu, reševanja posamičnih vprašanj.

Sedeli bodo za isto belo, malce ovalno mizo z udobnimi rdečimi pisarniškimi stoli, Mogherinijeva na čelu, Vučić levo in Thaci desno od nje. Morda bosta, v senci predloga o delitvi Kosova, lažje pritrdila rešitvam o zvezi samostojnih srbskih občin na severu Kosova in njihovi visoki upravni avtonomiji ter njihovi pravici političnega sodelovanja z Beogradom in energetskega kompleksa Gazivode kot sestavnega dela kosovskega elektro gospodarstva in Kosova.


Najbolj brano