Da se bodo avtomobilski števci vrteli v pravo smer ...

Medtem ko se srajčici, ki jo od svojih starejših bratov in sester prejme najmlajši Videk v zgodbi Kdo je naredil Vidku srajčico že na daleč vidi, kako je obnošena in strgana, je na trgu rabljenih avtomobilov stanje praviloma obratno. Prodajalci se potrudijo, da avtomobil predstavijo v najlepši luči, da bi ga prodali po dobri ceni. Številni gredo pri tem dlje od navadnega čiščenja in poliranja in uporabljajo tudi manipulacije in goljufije. Ena od takih je prevrtavanje avtomobilskih števcev. Z nekaj tehničnega znanja goljufi spremenijo podatke v avtomobilu in nenadoma avto nima več 150.000 prevoženih kilometrov, ampak le še 100.000, kar bi naj posledično pomenilo, da je manj obrabljen in zato več vreden.

Prevrtavanje števcev v prvi vrsti ogroža varnost v prometu, hkrati pa povzroča veliko škodo, še posebej kupcem, pa tudi okolju. Raziskave kažejo, da kupci takšnih avtomobilov plačajo od 2000 do 5000 evrov več, kot bi bilo potrebno. V čezmejni trgovini z rabljenimi avtomobili v Evropski uniji ima med 30 in 50 odstotkov avtomobilov prevrtene števce, ekonomska škoda zaradi previsokih cen, višjih stroškov vzdrževanja in popravil pa je ocenjena na med 5,6 do 9,6 milijarde evrov. Zato ne preseneča, da je zaupanje potrošnikov na trgu rabljenih avtomobilov izjemno nizko. Nekateri se tveganju slabega nakupa izognejo tako, da kupujejo le nove avtomobile. A takšne rešitve si ne more privoščiti vsak, pa tudi nekaj let stari avtomobili so še povsem uporabni.

Prevrtavanje števcev v prvi vrsti ogroža varnost v prometu, hkrati pa povzroča veliko škodo, še posebej kupcem pa tudi okolju. Raziskave kažejo, da kupci takšnih avtomobilov plačajo od 2000 do 5000 evrov več, kot bi bilo potrebno.

Prevrtavanje števcev na enotnem evropskem trgu ni le nacionalni, ampak vseevropski problem in kot tak zahteva ukrepanje na evropski ravni, saj je v povprečju skoraj štiri odstotke rabljenih avtomobilov v Evropski uniji uvoženih iz drugih članic, v nekaterih srednje- in vzhodnoevropskih državah pa tudi do 30 odstotkov. Evropska uredba o homologaciji motornih vozil iz leta 2017 tako obvezuje proizvajalce avtomobilov, da bolj učinkovito preprečijo prevrtavanje števcev, v letu 2014 sprejeta direktiva o rednih tehničnih pregledih pa od letošnjega maja zahteva od držav beleženje stanja prevoženih kilometrov pri vsakem pregledu vozila in shranjevanje podatkov v nacionalnih registrih. Na podlagi tako zbranih podatkov bo lažje ugotavljati morebitne manipulacije. Po zaslugi te direktive smo zakon na tem področju končno dočakali tudi v Sloveniji, čeprav so mnenja o njem deljena, še posebej glede (pre)ohlapnosti nadzora. Evropske direktive namreč določajo le cilje, vsaka država pa sama sprejme svoje predpise o tem, kako bo ta cilj dosegla.

S temi ukrepi pa boj proti goljufijam pri prevrtavanju števcev, ki ga je zaradi visokih stroškov smiselno in potrebno nadaljevati, še zdaleč ni končan. Zato je Evropski parlament pozval Komisijo, da pripravi nadaljne ukrepe za boj proti manipulacijam, še posebej v čezmejni trgovini. Majska resolucija tako med drugim poziva k povezavi obstoječih podatkovnih zbirk med državami EU oziroma k temu, da bi lahko kupci rabljenih vozil pred nakupom preverili točnost odčitkov števca prevožene poti, ne glede na to, v kateri državi članici je bilo vozilo predhodno registrirano. Pri tem ni treba odkrivati tople vode, ampak se lahko uporabi in smiselno nadgradi že delujoče in uspešne sisteme, kot je denimo evropski informacijski sistem za prometna in vozniška dovoljenja Eucaris, ki ga za medsebojno izmenjavo podatkov o stanju števcev uporabljata Belgija in Nizozemska.

Ker v številnih državah med registracijo novega avtomobila in prvim tehničnim pregledom mine kar nekaj let, v Sloveniji denimo štiri leta, to pomeni kar nekaj let priložnosti in možnosti za poseganje v stanje števca. Zato se Evropski parlament zavzema, da bi se v evidence vneslo tudi stanje števcev ob servisih, obiskih mehaničnih delavnic ali drugih pregledih, in ne le ob rednih tehničnih pregledih. Takšen pristop že uporabljata Belgija in Nizozemska in dosegata zelo dobre rezultate v boju proti goljufom. Ker so podatki vezani na avtomobil, ne pa na lastnika, je zadoščeno tudi zahtevam o varstvu osebnih podatkov.

Več pa bi lahko oziroma bi morali narediti še na področju kaznovanja in ozaveščanja javnosti. Ker takšni posegi spreminjajo tehnične značilnosti avtomobila in ogrožajo varnost v cestnem prometu, bi moralo biti goljufanje s števci kaznivo dejanje tako za lastnika, ki to naroči, kot za tistega, ki takšno spremembo izvede.

Patricija Šulin je poslanka v Evropskem parlamentu


Preberite še


Najbolj brano