Prisilna zelena mobilnost: s kolesom v Bruselj

Prejšnji teden, ko je bilo povsod ogromno besed o zeleni, trajnostni in še kakšni mobilnosti v okviru tematskega tedna mobilnosti, se je zaradi dolgov začela krčiti flota Adrie Airways. Po prodaji nekemu nemškemu skladu pred tremi leti je bilo med odgovornimi zanjo v imenu države kar nekaj optimizma. Že čez kak dan pa se utegne zgoditi, da bodo tudi ti isti odločevalci porabili zelo veliko časa za premik iz Ljubljane v Bruselj. Zaradi vsega, kar se je zgodilo in kar se dogaja s prevozi potnikov in osebnim transportom pri nas, postaja Slovenija glavobol tako za domačine kot za tiste, ki prihajajo sem ali potujejo skozi našo državo.

Transport, tako tovorni kot potniški, je nadvse občutljivo in pomembno področje. Določa naša poslovna in osebna življenja, življenjski slog, obenem pa je velikanska okoljska obremenitev zaradi prometnic in še bolj zaradi onesnaževanja. V tej luči so akcije za več zelene mobilnosti nadvse pomembne, v naši državi pa znajo zveneti groteskno: če nimaš niti prve izbire, ne moreš pričakovati, da se bodo ljudje odločili za drugo.

Iz zglednega socialističnega titana s sodobno floto in sodobnim letališčem je slovensko letalsko prevozništvo postalo zanikrn žep, ki se mu, če je le mogoče, žal velja izogniti.

Agonija Adrie niti ni naključje. Njena dejavnost ni bila razumljena kot eden infrastrukturnih stebrov, sicer bi z njo drugače rokovali. Da letalskega prometa in njegovega pomena za neko okolje in državo pri nas v zadnjem času niso razumeli prav dobro, vidi vsak, ki se mudi na brniškem letališču. Iz zglednega socialističnega titana s sodobno floto in sodobnim letališčem je slovensko letalsko prevozništvo postalo zanikrn žep, ki se mu, če je le mogoče, žal velja izogniti. Tudi za železnice je jasno, da so zamudile vlak modernizacije in da bi moral biti nekaj deset kilometrov dolg odsek čez kraški rob le eden od projektov, kako je na cestah, pa ve ogromno državljanov, ki trepetajo, ali jim bo uspelo pravočasno priti v službo. Ljubljana vsako jutro prometno kolapsira, premikanje v Istri je ob vikendih nočna mora, še zlasti, če del cest namenijo rekreativcem.

Ko zmrzne edini letalski prevoznik v majhni državi, je drugače, kot če se to zgodi velikim, ki se jih rešuje tako ali drugače. Na globalni ravni se statistično niti ne bi poznalo, če bi v Ljubljano letelo pol manj letal. A za tukajšnje gospodarstvo bi bil to velik šok. Slovenija ima izrazito izvozno naravnano gospodarstvo, ki zahteva mednarodne, tudi osebne stike, torej je treba na pot in poslovni partnerji morajo priti k nam. V razvojnem konceptu si veliko obetamo od turizma. Za njegov razvoj pa so potrebni turisti. Če je k nam težko priti, jih bo zagotovo manj. Škoda se seveda seli na vsa področja, nenazadnje je nemobilna družba bolj zaprta in dovzetna za procese, ki niso ravno civilizacijski dosežki in nad kakršnimi se radi zgražamo.

Če bo Adria padla in bo reševanje situacije potekalo počasi, kot je v navadi pri nas, potem bo izjemno težko kdaj koli spet vzpostaviti tukajšnjega letalskega prevoznika. Stevardese bi verjetno še našli, po pilotih pa je v svetu veliko povpraševanje. Sicer pa stečaj letalskega prevoznika ni nekaj, česar ne bi že videli. V sosednji Italiji je bilo reševanje Alitalie nacionalni šport, padajo tudi prevozniki v ZDA, Nemčiji in še kje. Zdaj ves svet opazuje, kaj se bo dogajalo po kolapsu britanske turistične agencije Thomas Cook, ki je konec tedna dokončno bankrotirala po 178 letih delovanja. Tamkajšnje oblasti bodo seveda morale poseči, vsaj v akcijo reševanja, saj bo treba na Otok v največjem miroljubnem dunkirku pripeljati kar 150.000 dopustnikov, z agencijo Thomas Cook pa je po svetu prek pol milijona turistov!

Pristojni menda preigravajo scenarije za čas po Adrii, ki je bila ustanovljena pred 58 leti. Avio dostopnost Slovenije bo nekako treba zagotoviti, a bo najverjetneje šlo za drag projekt. Pri njem pa, o tem se ne smemo slepiti, kakšni resni vlagatelji skoraj zagotovo ne bodo sodelovali. A vselej so na voljo najzanesljivejši rešitelji, slovenski davkoplačevalci.


Najbolj brano