Povabiti neznanega turista na večerjo? Nič lažjega!

Maj je mesec, ki je nemara najprimernejši za pohajkovanje po mestih. Mestni utrip je povsod še na visoki ravni, domačini še niso odšli na počitnice in ulic prepustili turistom, kar je pogosto v priljubljenih mestih sredi poletja. Nabor mogočih urbanih doživetij je nadvse širok, zato so mesta tesno povezana z nekaterimi najbolj izpostavljenimi novimi turističnimi praksami in trendi.

Novi trendi seveda prihajajo tudi v naše kraje, drugače ni pri nas niti to, da so temeljne turistične prakse podobne, kot so bile pred desetletjem ali dvema, turisti se pač premikajo in ustavljajo, kaj pojedo in kaj popijejo. Ključne spremembe, tako pri nas kot na globalni ravni pa so, da si dopustniki želijo bolj aktivno preživeti počitniški čas, da si želijo čim več individualiziranih doživetij, ki so v vse večji meri povezana z lokalnimi običaji in posebnostmi ter, kar ostaja hitro rastoč trend, z gastronomijo.

Preučevalci trendov opažajo, da turisti radi kombinirajo obiske globalnih znamenitost s povsem lokalnimi doživetji.

Na obnašanje turistov imajo nove tehnologije, zlasti pametni telefoni, velikanski vpliv. Turistom pomagajo priti do informacij, ki bi jih brez njih z veliko verjetnostjo prezrli, obenem pa so povezani z najhitreje rastočim turističnim trendom, pri katerem o kakšni posebno vznemirljivosti ne moremo poročati, obiskom največjih znamenitosti sveta. V vsem iskanju novega so najbolj priljubljene turistične atrakcije iste kot vedno: vzpon na Eifflov stolp v Parizu, obisk Vatikanskih muzejev, Sikstinske kapele in Koloseja v Rimu, cerkve Sagrada Familia v Barceloni, nebotičnika Empire State Building v New Yorku … Ker so za ogled vseh omenjenih znamenitosti pravzaprav vselej, ne le na vrhuncu sezone, dolge vrste, narašča - in to skokovito - tudi ponudba za obisk z manj čakanja, “mimo vrste”, za kar je potreben nakup ustrezne vstopnice in najpogosteje tudi najem vodiča, ki vas utegne presenetiti s klicem, da je treba takoj na Petrov trg, ker boste na vrsti.

Preučevalci trendov opažajo, da turisti radi kombinirajo obiske globalnih znamenitost s povsem lokalnimi doživetji. Tako se krepi ponudba za vodenje po neturističnih kotičkih velikih mest, da po dnevu v gneči okrog največjih rimskih znamenitosti sledi dan z lokalnim vodičem po predmestjih s kosilom v kakšni zakotni gostilni in nemara z večerjo pri domačinih v njihovi jedilnici z možnim dodatkom, sodelovanjem pri njeni pripravi. Za dogovor ni treba navezovati stikov v kakšnem baru ali turističnem uradu, zadošča nekaj klikov na ustrezni spletni strani ali v aplikaciji. Pri Mojci v Ljubljani, denimo, boste v petek za 36 evrov pomagali pripraviti in pojesti večerjo, sestavljeno iz petih jedi. Če bo ameriški turist malce pobrskal po spletu, lahko že od doma rezervira termin pri Koprčanki Niki za skupni sprehod po mestnem jedru. Stalo ga bo osem dolarjev. Družbo je mogoče najeti tudi za nakupovanje, skupno ustvarjanje in marsikaj, kar ljudje počnemo.

Super je, da domišljija skorajda nima meja, da ljudje najdejo nove in nove načine uporabe tehnologij, ki nas obdajajo in da virtualno znanstvo lahko postane okusno in pristno prijateljstvo.

Med trendi, ki jih opažajo in napovedujejo v turizmu, v največji meri prevladujejo aktivne prakse. Tako je ena od naraščajočih prostovoljstvo, ponekod pozornost usmerjajo k ponudbi za več generacij, ker vse pogosteje skupaj potujejo razširjene družine. Slovenski turistični propagandi v prid gre dejstvo, da je vedno več turistov okoljsko ozaveščenih in da cenijo trajnostno naravnani turizem in z njim povezano ponudbo. Seveda pa smo ljudje različni, zato je na drugi strani enako hitra rast povsem drugačnega turizma, križarjenj na velikanskih ladjah.

Za vedno drugačna turistična doživetja in nova obzorja se je treba nekoliko potruditi, kar iščoči dobro vedo, pa tudi nekaj iznajdljivosti je potrebno, ta je itak vedno dobrodošla. Ker je svet velik, je na njem dovolj prostora tudi za turiste, ki počitnice jemljejo dobesedno in na njih ne počnejo skorajda nič. Tudi prav, če so se tako odločili.


Najbolj brano