Milenijci spreminjajo vinski svet

Vinski svet se spet vrti okrog Verone. Še jutri bo tam mogočni vinski sejem Vinitaly s skoraj 4600 razstavljalci z vsega sveta, v velikanski večini seveda iz Italije. Lani so bili na sejmu obiskovalci iz 143 držav, prav mogoče je, da bo letos dodana še kakšna, saj bo Vinitaly na vseh področjih rekordna prireditev. Vinski trg raste, v Italiji, ki je že več let vodilna na svetu, je lani dosegel 14,3 milijarde prometa. Pred vinarji in vinskimi trgovci so številni izzivi, ki jih narekujejo spremembe v okolju, večja tenkočutnost do narave tako pri pridelovalcih kot pri potrošnikih, menjava generacij in nova spoznanja.

Na dolg italijanski vinski vlak so letos nemara bolj množično kot kdajkoli sedli tudi slovenski vinarji. Pri nekaterih se samozavest precej krepi, med razlogi pa je vse večja prepoznavnost Slovenije kot majhne, a resne vinske dežele. Od daleč morda le kak šum kaže, da organizacija vinskega sektorja ni na tako visoki ravni, kot je kakovost vin, s katerimi se pridelovalci podajajo na tuje. Danes bodo slovenska vina predstavljali na dveh degustacijah za vinske profesionalce in novinarje, kar je spodbudno, nerodno pa je, da bosta obe ob istem času. Slovenski vinarji, v veliki večini s Primorske, se predstavljajo na več koncih 100.000 kvadratnih metrov velikega sejmišča, bili so tudi na satelitskih sejmih sonaravnih pridelovalcev ViniVeri in VinNatur v bližini Verone.

Čim manj posegov oziroma pravilni in natančni posegi v vinogradu in kleti, ki dajo želeni rezultat, vse bolj zbližujejo konvencionalni vinski svet ter ekološke in biodinamične pridelovalce.

Izzivi in zagate za vinarje in ljudi iz vinskega biznisa so na tržišču dokaj univerzalni. Generaciji baby boom, ki je najpomembnejši potrošnik vin, se pridružuje generacija milenijcev, ki ima drugačne poglede in navade. Slednjih ti pravzaprav (še) nimajo, prav tako nimajo odnosa do tradicij, kar po eni strani širi vinski trg, po drugi pa je ta v fazi preoblikovanja videti čuden, na trenutke celo čudaški. Milenijci pijejo manj, a so pripravljeni za vino odšteti več. Pred barvo, okusnostjo in pitnostjo vina utegnejo biti zanje čim bolj sonaravni koncepti pridelave, vinarjeva podoba oziroma podoba steklenice, nekonvencionalnost in še kaj. Motnost vina tako ni več moteča, veliko novih pivcev tolerira višje hlapne kisline, celo brett, soje kvasovk, ki se v vinu odražajo predvsem kot vonj po hlevu. Babyboomer in milenijec se ne bosta strinjala: prvi bo dejal, da je vino pokvarjeno, drugi bo v njem videl poštenost vinarja, ker v vino ni posegel, brett pa je pač delo narave. Tako je nek mladi italijanski vinar svoj cabernet sauvignon z zelo izraženim vonjem po hlevu poimenoval kar Mr. Brett. Toleranca do napak v vinu je večja v nevinskih deželah, kjer so bolj v modi tudi z vinom mešane pijače, denimo vino s pivom, s fermentiranimi sadnimi pijačami iz jabolk, sliv in še česa, aperol špric, bellini in podobne mešanice pa so že klasika.

Čim manj posegov oziroma pravilni in natančni posegi v vinogradu in kleti, ki dajo želeni rezultat, vse bolj zbližujejo konvencionalni vinski svet ter ekološke in biodinamične pridelovalce. Sledenje naravi, podprto z analizami in raziskavami, širi krog ekoloških pridelovalcev, ki pa je kljub vse večjemu zanimanju za tovrstne pridelke in velikanski medijski izpostavljenosti še vedno zelo ozek. V Sloveniji je ekoloških 560 hektarjev vinogradov, kar je manj kot tri odstotke površin, v sosednji Avstriji, ki ima največji delež ekološkega kmetijstva v EU, je ekoloških oziroma biodinamičnih vinogradov in vinarjev že 13 odstotkov. Uvedli pa so še eno kategorijo, trajnostno vinogradništvo in vinarstvo, ko morajo pridelovalci za certifikat izpolnjevati ob ekoloških še ekonomske in družbene kriterije.

V vinorodnih deželah so vinarji neke vrste aristokracija kmetijstva. Njihova vse večja tenkočutnost do narave je izvrstna usmeritev, ki se, vsaj v Evropi, širi v druge kmetijske sektorje. Zmrdovanje dogmatikov, češ da je danes lahko že vsak in vse eko, ni upravičeno. Pravzaprav čudi, saj bi bilo na mestu zadovoljstvo, da jim je uspelo z lastnim zgledom motivirati pomembne dele družbe za nenehni razmislek o čim bolj sonaravnem in trajnostnem načinu tako kmetovanja kot bivanja.


Preberite še


Najbolj brano