Lahko imaš vse, pa se pojavi osamljeni jezdec

V teh dneh ni bilo veliko tem za klepet ob kavi. Prežvečeni politiki, njihov napuh, zemljišča, oljčniki ... so izginili iz misli, vsaj nekaj dni nam ne obrača želodcev ob misli na najslabše plati politike. Prodrle niso niti nogometne teme. Edina rdeča nit je bilo kolesarstvo, Tadej Pogačar, Primož Roglič in fantastični slovenski obračun za rumeno majico nekaj dni pred prvim praznikom športa pri nas. Tako je, ko se nacija poistoveti s svojimi najboljšimi sinovi. Pri nas se skoraj brez izjeme to zgodi le športnikom, ki so sicer v proračunih od državne do občinske ravni vtaknjeni v neke računovodske in birokratske kalupe. Daleč od obljub kandidatov za čestitke pred vse pogostejšimi volitvami, kaj vse so in še bodo naredili. Tudi šport se tu pa tam najde pred volitvami, ampak večini kandidatov ni prav blizu. Vsi vedo, da to obstaja, mnogi pa se potem sprašujejo, zakaj toliko stane, in večinoma ne ločijo med vzdrževanjem objektov in igranim športom, mladinskim, rekreacijskim in tekmovalnim na igriščih in v dvoranah. Pred volitvami mnoge obraze, ki jih prej skoraj nikoli (ali pa nikoli) ni bilo med gledalci, lahko uzremo na tribuni. Pa tudi v volilnih programih je šport bolj zadaj, tam nekje med kulturo in zabavo. Ko pa lahko prinaša glasove, so ti, ki ga uvrščajo na dno, v prvih vrstah. Volilna baza med športnimi navdušenci sploh ni tako majhna, vendar prevladuje občutek, da se jo vedno znova pretežno žejno prinese preko vode. Nekajtedensko pospešeno zanimanje za šport ima potem, ko so glasovnice preštete in zmagovalci znani, bolj kilave rezultate. Nekje se dejansko naredi premik ali se rodi vsaj zamisel, kako vsako leto kaj več primakniti za obnovo tega ali onega objekta ali pridobiti še kakšen denar iz razpisov. Marsikje pa se nadaljuje z zgolj najmanj problematičnim prilagajanjem inflaciji.

Osebno se mi zdi zelo neokusno primerjati, kaj je največji slovenski športni uspeh. Je to zlata medalja košarkarjev na evropskem prvenstvu v Carigradu pred tremi leti, je to veliki uspeh Tadeja Pogačarja in Primoža Rogliča na Touru? Oba vrhunska dosežka sta vrhunska in neprimerljiva, saj gre za dva različna športa, eden je kolektivni, drugi pa (formalno) individualni. Žal mi je za Primoža Rogliča, ki se je v soboto zaletel v nevidni zid in bo težko še kdaj tako visoko v igri za prestižno zmago na Touru, medtem ko se mi zdi, da bomo Pogačarja na najvišji zmagovalni stopnički še uzrli. On in njegova ekipa UAE Team Emirates so drzno tvegali, Rogličeva na pogled nepremagljiva oklepnica Jumbo Visma pa se je uštela v preračunavanju, da je prednost pred kronometrom dovolj velika za obrambo rumene majice. A to je spet del športa in na takih tekmovanjih nedvomno zmaga najboljši. Lahko imaš vse, pa se pojavi osamljeni jezdec (kot je Pogačar brez resne pomoči ekipe tokrat nedvomno bil) in ti pobere ves plen. Letošnji Tour ni le navdušil, temveč je sprožil vprašanja o vlogi ekip v daljših etapnih dirkah, za katere je doslej vladalo prepričanje, da so za končni uspeh nenadomestljive. Golobradi Pogačar je to ovrgel.

Tako je, ko se nacija poistoveti s svojimi najboljšimi sinovi. Pri nas se skoraj brez izjeme to zgodi le športnikom, ki so sicer v proračunih od državne do občinske ravni vtaknjeni v neke računovodske in birokratske kalupe.

Mnenje velikih poznavalcev kolesarstva in nekdanjih šampionov je, da je Pogačar v soboto postregel s predstavo za kolesarske sladokusce, kot je ta šport najbrž še ni videl. Če ga je Belgijec Eddy Merckx razglasil za enega največjih kolesarjev tega tisočletja, bo že držalo.

Tuji mediji so polni hvalnic in vprašanj, kako lahko v dvomilijonski naciji sploh zrase tolikšno število vrhunskih športnikov. Verjetno imajo nekaj zraven športna kultura, grajena še iz časov Sokola, raznovrstna športna vzgoja v šolah, delavnost, marljivost, prilagodljivost in predvsem vztrajnost. Ter talent, sploh v tako majhni potencialni bazi športnikov. S podporo staršev in družine.

Nam se sicer zdi, da je naš šport poln težav. A ko prebereš hvalnice v tujini, se vprašaš, če je res vse tako črno.


Preberite še


Najbolj brano