Ribja moka

Na italijanski politični sceni še vedno vlada on, Matteo Salvini. Vodja Lige je sedaj pripravljen na naskok na Emilijo-Romanjo. Mnenjske raziskave predvidevajo, da utegne na lokalnih volitvah 26. januarja osvojiti še eno tradicionalno rdečo trdnjavo, kar bi bila za levico in sedanjo vlado katastrofa. Izgubiti Emilijo-Romanjo bi pomenilo, da so poslednji braniki, ki bi še lahko zaustavili Ligo, dokončno popustili. Na tej točki se bo zatorej treba odločiti, ali nemudoma razpisati predčasne volitve in državo izročiti Salviniju ali skušati vztrajati vsaj do imenovanja novega predsednika države, ki bi se mogel upreti poskusom Lige in njenih zaveznikov, ki hočejo spremeniti Italijo. Emilija-Romanja pa ni zgolj simbol: prav iz Bologne je namreč tudi Romano Prodi, poslednji vodja italijanske levice, ki je znal prepričati in zmagovati.

Danes prepričuje in zmaguje Salvini, njegove ideje so živo nasprotje tistih, ki jih je imel nekdanji predsednik Evropske komisije. Salvini zahteva suverenistično Italijo z manj priseljenci in bolj neodvisno od Evrope. Njegov bojni krik se glasi “Najprej Italijani”. Ne prav izviren slogan, ki smo ga poslušali že v preteklosti, a so ga do nedavnega uporabljale le skrajno desne zunajparlamentarne politične skupine.

Levi sredini ne preostane drugega, kot da se oklene sardin. Veliko bolj preprosto je seveda iti na ulico in protestirati proti Salviniju, kot pa poiskati konsenz in se mu zoperstaviti z doslednim političnim programom.

Kampanja osvajanja Emilije-Romanje je stekla od daleč. Letos poleti je Salvini s svojimi možmi počitnice preživel v letovišču Milano Marittima, kjer običajno letuje povprečen Italijan. Na plaži je, obdan s svojimi ministri, kraljeval on. Precej nenavadno glede na ostalo politično elito, ki počitnice preživlja v ekskluzivnih in navadnemu smrtniku nedostopnih krajih. Med plesalkami in z mojitom v roki je Salvini v priljubljenem lokalu nenehno pritegoval pozornost, sporočilo pa je bilo jasno: sem eden izmed vas, smo kot vi. Politika torej, ki sloni na prostih, jasnih in vsakomur razumljivih stavkih, ki se jih nenehno ponavlja na družbenih omrežjih, pogosto tudi na brezobziren način. Tako Salvini spreminja svet italijanske politike.

Politika je v Italiji sicer glavna tema vsakdanjega klepeta med ljudmi. O njej pišejo časopisi, polni so je televizijski programi, tudi popoldanski, namenjeni gospodinjam. Vse je postalo spektakel in vse služi spektaklu. Toda Salvinijeva nedvomna zasluga je, da je znal politiko pripeljati neposredno med ljudi. To se je godilo tudi v Emiliji-Romanji, kjer se na shodih Lige zbirajo tisoči privržencev, medtem ko ostalim strankam stežka uspe zapolniti gledališko dvorano.

Trend so poskusili obrniti štirje mladi ljudje, ki so sprožili gibanje “sardin”. Vse se je pričelo v Bologni. Cilj je bil zbrati več ljudi, kot je to uspelo Salviniju. Kot sardine v škatlici strnjena množica se je postavila proti “morskemu psu” Salviniju in njegovim sporočilom. Podvig zaenkrat presega vsa pričakovanja, “sardine” so preplavile trge številnih italijanskih mest, Liginemu liderju ugrabile prizorišče in ga očrnile tudi na družbenih platformah, kjer je še pred nekaj tedni absolutno dominiral.

Sardine so spontano gibanje, ki naj ne bi imelo političnih botrov. Čeprav so bili v desnosredinskih krogih veseli, ko so lahko enega od organizatorjev bolonjske manifestacije uspeli povezati z Romanom Prodijem, ki so mu na neki način pripisali politično pokroviteljstvo gibanja.

Levi sredini ne preostane drugega, kot da se oklene sardin. Veliko bolj preprosto je seveda iti na ulico in protestirati proti Salviniju in njegovim predlogom, da je treba Italijo obrniti kot nogavico, kot pa poiskati konsenz in se mu zoperstaviti z doslednim političnim programom. Podobno se je že dogajalo, ko so bili glavni sovražniki Berlusconi in njegove vlade. Spomnimo: najprej so bila gibanja No Global, potem Girotondi in nato Il Popolo viola. Edini, ki so iz uličnih protestov uspeli izpeljati politični program, so bili zbrani v gibanje Petih zvezd, ki je s komikom Beppejem Grillom “Vaffa Day” spremenil v politično formacijo, ki je na zadnjih parlamentarnih volitvah postala relativna zmagovalka. “Sardine” žanjejo podporo v najrazličnejših političnih krogih, tudi izven tradicionalno leve sredine. Videli bomo, ali bo gibanju uspelo oblikovati čvrsto politično platformo, ali pa bo čez kakšen mesec od njega ostala samo pest ribje moke.


Preberite še


Najbolj brano