Nekaj predlogov plačnika RTV prispevka Urošu Urbaniji
Televizija Slovenija ima torej od ponedeljka novega direktorja. Po seriji manevrov, nevrednih resnega poslovnega sveta, je Andrej Grah Whatmough izpeljal, kar so mu v partijskem politbiroju naložili in zaradi česar so ga na vrh RTV Slovenija tudi postavili: za direktorja je imenoval donedavnega vladnega propagandista Uroša Urbanijo. Ta se je v preteklosti že večkrat osmešil z zelo svojevrstnim razumevanjem medijske realnosti, zato pretiranega optimizma ob njegovem prevzemu vodenja televizije ne gre gojiti. Nasprotno, obstaja resna bojazen, da bo šlo samo še na slabše, četudi se v zadnjem času ob gledanju programa zdi, da je to nemogoče. Je, verjemite, le malo bo treba počakati.
Ampak dobro, velja biti dobronameren in verjeti v zatrjevanje, da nas, gledalce, čaka preporod nacionalne televizije. In v duhu odprte komunikacije, zanjo nam pa vsem gre, kajneda, je tu seznam povsem resnih predlogov novemu direktorju, za kaj naj poskrbi v času svojega mandata.
Seznam direktorju TVS posredujemo brezplačno. Težava je le v tem, da obstaja resna verjetnost, da bo v večini navedenih točk ravnal ravno obratno. In bodo ukinili še kakšno oddajo, uvedli še več cenene zabave in več domačijskosti, naredili še več uslug “našim” in poročali še bolj “pravilno”. Zato so gospe in gospodje tudi tam.
1. Naj bo direktor in ne poslušni izvrševalec partijskih navodil. Zaposlen je na RTV Slovenija in ne v SDS, interes medija mu mora biti ključen.
2. Brzda naj svojo doslej že izpričano strast do lekarniškega merjenja, koliko sekund je trajala ena izjava v programu in koliko druga. Medijska analiza, če se jo že želi iti, je mnogo bolj kompleksna zadeva.
3. Odgovorni urednici informativnega programa naj naloži, da mora vsak večer na prvem programu zagotoviti spodoben informativni blok in naj po hitrem postopku ukine vzporednega na drugem sporedu. Nacionalna televizija se s Panoramo ob vseh morebitnih dobrih namenih ustvarjalcev samo smeši.
4. Pri isti sogovornici - ali njenem nasledniku oziroma naslednici, če mu bodo dovolili izpeljati zamenjavo - naj doseže, da bodo tedenski intervjuji potekali po neki drugi, bolj normalni logiki. Intervjuvanec in voditelj naj ne pripadata istemu vrednotnemu svetu, saj vse prevečkrat gledamo na primer Jožeta Možina, ki ga v prav otroško veselje spravi, ko gostje pritrjujejo njegovim tezam. Ne! Zastavljanje prijaznih vprašanj in uživanje v strinjanju ni novinarstvo, pač pa propaganda. Možina naj zato vodi intervju z Gregorjem Golobičem ali Slavojem Žižkom, Ksenija Horvat pa z Jožetom Dežmanom ali Petrom Jambrekom. Spoštljivo kresanje mnenj v medijih je lahko le dobrodošlo.
5. Najde naj prostor za kakovostno oddajo, ki se bo ukvarjala z dogajanjem v svetu. V preteklosti je že obstajala, a jo je bilo nujno ukiniti. In če je mogoče, naj jo ustvarjajo na RTV zaposleni novinarji in ne tisti z BBC.
6. Kultura naj na TVS ne bo stvar poznih večernih ur, zato naj kulturni blok ostane ob koncu Dnevnika, kot je zdaj.
5. Studio City naj vrne v program in naj vanj ne posega, četudi bo šla njegovim botrom vsebina na živce. Oddaja je bila uveljavljena in dobro gledana, pameten direktor pa takšnih oddaj ne ukinja.
6. Prihrani naj nam amaterske igrano-dokumentarne oddaje, ki v duhu Sutjeske ali Neretve poveličujejo vojno leta 1991. Tudi brez n-te ponovitve kakšnega arhivskega dokumentarca o plebiscitu leto prej bomo zlahka preživeli. Do zgodovine se je treba obnašati spoštljivo, ne pa jo uporabljati za pritlehne vsakodnevne politične obračune.
7. Prenos ene proslave ob državnih praznikih bo povsem dovolj. Ni potrebe po prenašanju amaterskih na pol zasebnih proslav, kakršno je TVS prenašala pred nekaj tedni.
8. Okrepi naj ali bolje rečeno ponovno vzpostavi lastno dramsko produkcijo. Če ne ve kako, naj se zapelje do Zagreba in šefe na HTV prosi za nasvet. Saj ni daleč.
9. Najde naj način, kako v program pripeljati kakovostno glasbeno zabavo, ki ne bo cenena. V primeru zadrege naj ravna enako kot pri zgornji točki.
10. V duhu latinskega reka Nomen est omen naj upraviči svoj priimek in uravnoteži (ta beseda mu je posebej blizu, zato močno računamo na to, da se bo ideja prijela) razmerje med domačijskimi in urbanimi vsebinami v televizijskem programu. Skratka, če že imamo Urbanijo, bi veljalo v program vnesti tudi nekaj več urbanosti.
Seznam spoštovanemu direktorju seveda posredujemo brezplačno in ne bomo terjali plačila svetovalnih storitev, če bo karkoli od navedenega v resnici izpeljal. Težava je le v tem, da obstaja resna verjetnost, da bo v večini navedenih točk ravnal ravno obratno. In bodo ukinili še kakšno oddajo, uvedli še več cenene zabave in več domačijskosti, naredili še več uslug “našim” in poročali še bolj “pravilno”. Zato so gospe in gospodje tudi tam.