Koronapolom si lahko zakuhamo le sami

Čeprav se poročila epidemiologov trudijo biti nekatastrofična, je bolj ali manj na dlani, da lahko letošnja masovna turistična potovanja čez mejo odpišemo. Ostajali bomo doma, samo vprašanje časa utegne biti, kdaj bodo tudi nas uvrstili na katerega od nacionalnih rdečih seznamov. Marca, ob začetku prvega vala, smo ob številkah okuženih, ki jih dosegamo te dni, že zdavnaj zapirali javno življenje, tokrat smo glede tega zadržani. Ob predpostavki, da se ljudje obnašajo odgovorno, to ni nujno slabo, saj se je vpliv koronazapiranja na gospodarstvo izkazal za pogubnega. A kaj, ko ljudje nismo nujno odgovorni! Še več, zelo radi smo pametni, ignorantski, vsevedi, radi se požvižgamo na to, kaj pravijo strokovnjaki. A takšno obnašanje utegne imeti svojo ceno. Saj veste: kot si lahko srečo ustvari človek sam, si lahko sam zakuha tudi vso nesrečo tega sveta. Ne bomo še tu ponavljali zdravniških svaril, a ko bo res bolelo, bo prepozno, to si velja zapomniti.

Takle čas na začetku poletja so bila družbena omrežja vsako leto preplavljena s poletnimi motivi: sončni zahodi nad morjem, prizori bolj ali manj skritih zalivov z višine (ah, Slovenci in hribolazenje!), orošeni kozarci v ospredju, v ozadju pa spet kakšen morski zaliv, takšna in drugačne lokalna hrana, pa selfieji na sto in en način ... Klasika. In destinacije? Grčija, Turčija, Egipt, Hrvaška, Italija, Španija, Slovenije je bilo bolj za vzorec. Prav tako klasika.

Umivajte si roke, kašljajte v rokav in ostanite doma, če se ne počutite dobro. Morda tega ne veste, a vaš prispevek k narodnogospodarski sliki utegne biti neprecenljiv.

Letos je drugače. Na družbenih omrežjih se pojavljajo gorenjski, kraški, dolenjski, posoški, istrski ali štajerski motivi in ni videti, da bi bili dopustniki kaj manj zadovoljni kot minula leta. Ogledniki poročajo o močnem upadu obiska tradicionalnih počitniških držav, na drugi strani smo priča močnemu skoku obiska doma. Ker je bil v to prisiljen - in ker mu je pri tem pomagala država z vavčerji - je slovenski turist torej kar naenkrat začel odkrivati svet pred domačim pragom. To je dobro. Oziroma - lahko bi bilo dobro, če bomo znali ponujeno priložnost izkoristiti. Priložnost, ki jo je s korono dobil slovenski turizem, je namreč enkratna in neponovljiva: poletje je tu, gibanje je močno omejeno, država pa prebivalstvu ponudi nekaj denarja, ki ga lahko porabi le za turistične namene. Enačba je nastavljena tako, da skoraj ne more iti nič narobe. A vedno je nek ampak. Tokratnemu ampaku se reče človeški faktor. Marsikaj gre torej lahko narobe, če se zalomi pri ljudeh. Če bodo sobe neurejene, hrana zanič, postrežba malomarna, zabojniki po sobotnem nočnem veseljačenju prepolni smeti še naslednji dan, delavci na astronomsko dragih parkiriščih pa osorni, bo slovenski turist povsem upravičeno ob prvi naslednji priložnosti tistih nekaj sto evrov odšel zapravit čez mejo. Hop - in priložnost bo zamujena. In zamujena priložnost, kot pravi ljudska modrost, se nerada vrne.

To bi bila velika škoda. Evropska komisija je včeraj evroobmočju napovedala skoraj devetodstotni padec BDP in turizem je v številnih gospodarstvih pomembna panoga. Tudi v Sloveniji. Naše gospodarstvo sicer ni tako odvisno od turizma kot denimo hrvaško ali grško, še vedno pa je turizem njegov pomemben dejavnik in daje delo velikemu delu prebivalstva. Ne govorimo o zaposlenih v velikih turističnih podjetjih, pač pa o malih ponudnikih prenočišč, kmečkih turizmih, lastnikih malih kampov ali sobodajalcih. Ki so, mimogrede, tudi najbolj ranljivi. V Savi, Hitu ali Termah Olimia bodo kakšen milijon izpada še lahko nadomestili, pri malem ponudniku, ki je v svoj turistični produkt pred kratkim investiral, zdaj pa ne more normalno delati, pa nekajtedenski izpad poslovanja lahko pomeni katastrofo.

Zato: umivajte si roke, kašljajte v rokav in ostanite doma, če se ne počutite dobro. Morda tega ne veste, a vaš prispevek k narodnogospodarskemu zdravju utegne biti neprecenljiv.


Preberite še


Najbolj brano