Storite nekaj zase, zazrite se v ogledalo

Kadar so čustveno doživljanje, čustvena sprejemanja in dajanja uglašeni s počutjem in splošno kondicijo, ni večjih težav z zdravjem. Kadar pa smo nesrečni, v nenehnem stresu, pod hudimi pritiski, kadar čutimo že kar fizični odpor do nujnih nalog in opravil, se slabša tudi fizično zdravje. Niso iz trte izviti sicer vsakdanji stavki, kot so, da nam gre kaj na jetra, da nam hude skrbi povzročajo sive lase, da nam je ob nekaterih odločitvah slabo, da se nam je kdo povzpel na glavo, da je nekdo tako zloben, da bruha žolč ... Gre za opise stvarnih čustvenih stanj, ki sprožajo neprijetna čustva in slabo fizično počutje.

Čustveni svet sestavljajo svetla, prijetna čustva, ki nas izpolnjujejo, sprožajo zadovoljstvo in občutek sreče, pa tudi paleta negativnih, ki rojevajo srd, jezo, tesnobo, strah, celo zlobo in maščevalnost. Ne le psihiatri in psihologi, tudi osebni zdravniki pacientom pogosto svetujejo, kako se ubraniti negativnih izbruhov in čustvovanj. To naj bi prizadeti upoštevali. Zlasti bi vse te nasvete morali zares slišati in ukrepati. Kar je pogosto težko in zahtevno. Še posebej, ko smo razburjeni, prizadeti, zavrnjeni, ponižani, razkačeni, užaljeni. Takrat se rada prikradejo negativna čustva, ki sprožajo negativne izbruhe.

Odkrit obračun s samim seboj je eno težjih opravil v življenju. Gre za naporen, kdaj tudi neprijeten pogovor s seboj. A kadar je obračun iskren, zbistri misli in ponudi nove zamisli.

Nekateri se sicer skušajo imeti na vajetih in takšna občutja tlačijo globoko v sebi. Strokovnjaki pa ob tem ugotavljajo, da nenehno tlačenje takšnih občutij najeda splošno zdravje. Vsa čustva bi morali vsaj malce kasneje in s trezno mero razuma predelati, ovrednotiti in zlasti samokritično analizirati. Če tega sproti ne počnemo, vse to vse bolj škodi zdravju in se sčasoma lahko prezrcali v izbruh ene od težkih kroničnih bolezni.

Morda se zdi, da so tovrstni nasveti strokovnjakov le teoretiziranje ali celo moraliziranje stroke na načelni ravni. Že zato, ker se namreč strokovnjak ne more in ne zmore vživeti v kožo prizadetega posameznika. Zato ga ne zmore v celoti razumeti. Da je eno dober nasvet, povsem nekaj drugega pa doživljanje, čutenje in počutje posameznika. Marsikdo ne verjame niti nasvetu o tem, kaj sploh pomeni imeti se rad. Strokovnjaki namreč poudarjajo, da pomeni imeti se rad primerno skrbeti za lastno celostno zdravje, kar vključuje tudi potrebno kritičnost do sebe. Le na takšen način smo nato sposobni biti zdravo kritični tudi do okolice in do drugih.

Zato zajema pojem imeti se rad tudi redno in temeljito notranjo inventuro. Če jo sproti opravljamo, ne ostajajo odnosi do sebe in do drugih polovičarski, mlačni, nedorečeni, polni zamer. Le tako nas vse to ne obremenjuje in ne vzbuja nepotrebnega strahu, skrbi, negotovosti. Vsaka zamera, neuresničena želja in zaradi nje razočaranje, vsak prenagljen in tudi krivičen izbruh jeze, zlobna opazka, ki rani drugega, na neki način zaznamuje tudi nas same. Odtisne se v podzavest in nepredelana postane moreča odvečna prtljaga, ki jo kot težko breme tovorimo skozi življenje.

Da bi bilo tovrstne težke in nepotrebne prtljage čim manj, bi si morali postaviti kakovostno in natančno ogledalo. V njem bi se morali ogledati takšne, kot smo zares, brez sleherne maske. Za to naj bi bila dobra priložnost vstop v prve dni novega leta. Vzeti bi si morali čas zase in se iskreno zazreti vase. Predelati in analizirati bi morali vse bistvene odločitve in posebej vse negativne odzive, ki so nas v minulem letu po svoje zaznamovali. Ki so se vtisnili v spomin in nam je, ko se spomnimo nanje, neprijetno, smo v zadregi, jezni ali nas je celo sram. Brezkompromisno bi se morali dokopati do jasnih odgovorov, zakaj se je kaj takšnega sploh zgodilo, koliko smo k temu sami pripomogli. Pa tudi, kdo vse in kako je bil pri tem vpleten, kakšno vlogo ima v našem življenju. Sredi takšne analize se ponudi tudi odgovor, kaj in na kakšen način lahko spremenimo, da se to ne bi več zgodilo. Pa tudi, ali se je vredno naprezati, ali pa kaže energijo preusmeriti v kaj boljšega, koristnejšega in spodbudnejšega.

Odkrit obračun s samim seboj je eno težjih opravil v življenju. Gre za naporen, kdaj tudi neprijeten pogovor s seboj. A kadar je obračun iskren, zbistri misli in ponudi nove zamisli. Spodbudi prijetna občutja in čemerno sitnobo pretvori v znosnega, celo v radoživega človeka.

Vsakdanjik večini ne prizanaša s skrbmi in težavami. Ker na nekatere okoliščine ne moremo vplivati ali vsaj ne tako, kot bi si to želeli, potrebujemo za spopad z njimi veliko moči in energije. Še več, da smo lahko ustvarjalni. Za vse to moramo biti dovolj močni in zdravi. Na fizični in psihični ravni. Da bomo to zares in še dolgo, se moramo potruditi sami - poleg fizične aktivnosti tudi z notranjimi inventurami in čiščenjem negativnih občutkov. Le tako nas ti ne bodo notranje razjedali in nam hromili volje do življenja. Tudi ne tiste, ko čutimo potrebo in bi radi komu, ki ga imamo radi in ga cenimo, to na glas povedali.


Preberite še


Najbolj brano