Še dobro, da so šli

Prva polovica leta je z današnjim dnem nepreklicno mimo, polovični mandat Janezove kombrikole na srečo tudi, žal pa so in bodo še kar nekaj časa z nami posledice njihovega “vseznalstva” in arogance.

Bolj nazoren prikaz načina dela minule vlade, kot je dogajanje na RTV Slovenija, bi si pravzaprav težko zamislili. Prirejanje razpisnih pogojev, imenovanje v nasprotju z mnenjem zaposlenih, krajšanje informativnih oddaj na prvem, oblikovanje tistih “v službi resnice” na drugem, naročanje prispevkov, ukinjanje najbolj gledanih oddaj in urednikovanje po željah in podobi velikega vodje. To so poteze, ki jih vleče Janezovo generalno vodstvo javne radiotelevizije.

Edino dopisništvo, ki ga trenutno vodstvo javne radiotelevizije oziroma njen prvi človek potrebuje, je dopisništvo v Noriškem kraljestvu, ki ima sedež na Trstenjakovi v Ljubljani.

Razumljivo. Manj ko ljudje vedo, lažje jim prodajaš svojo resnico. V taisti koncept sodi tudi nedavno napovedani razmislek o krčenju ali kar ukinitvi nekaterih dopisništev. Ne kar nekaterih. Ertevejev “generalissimo” Andrej Grah Whatmough - Rizibizi ima v mislih kar Bruselj, Rim, Berlin in Moskvo. Razumljivo. Nenazadnje je edino dopisništvo, ki ga trenutno vodstvo javne radiotelevizije oziroma njen prvi človek potrebuje, dopisništvo v Noriškem kraljestvu, ki ima sedež na Trstenjakovi v Ljubljani. Tam so na voljo vse planetarne resnice o vsakem in o vsem, odpadejo pa tudi potni stroški in dodatek za ločeno življenje za dopisnike, ali morda kar za enega samega dopisnika. Bivši direktor Urada vlade za komuniciranje Uroš Urbanija - Analitik bi bil kot nalašč za ta posel in bi ga verjetno lahko opravljal z levo roko. Kakor koli.

Sreča v nesreči je, da so vsa ta dogajanja na javni radioteleviziji vsem na očeh in da je tudi zato pot do zagotovitve javnega in neodvisnega erteve servisa jasna. Sicer polna polen, ki so jih za seboj pustili Janezovi drvarji, a jasna. Nesreča v nesreči pa je, da je takih in podobnih manj vidnih polen v javni upravi ter državnih in približno državnih podjetjih še za celo skladovnico in da bo njihovo pobiranje in odstranjevanje novi koaliciji odneslo veliko energije, časa in najbrž tudi naklonjenosti volivcev. Ti namreč preradi in prehitro pozabi(mo)jo, kako se je vse skupaj začelo. Prehitro pozabijo kdo je za njihov denar kupoval bombone, ali kakor bi rekel Matej Tonin - Bokser, bombonjere in jih zatem kakor kakšen dedek Mraz delil po nategnjeni strani Alp.

In če smo že pri nategah. Eno vesoljno je v zadnjih izdihljajih Janezove kombrikole potuhtal digitalno preobraženi minister Mark Boris Andrijanič - Uberlakaj. Nategnjeno stran Alp se je namreč namenil digitalizirati tako, da je starejšim osnovnošolcem, srednješolcem in študentom razdelil 150 evrov vredne bone za računalniško opremo. Mislim, da lahko bigbengi in ostali trgovci z računalniško opremo Marku Borisu postavijo spomenik. Sicer pa naj bi bili taiste ugodnosti deležni tudi starejši od petinpetdeset let, vendar pa moramo najprej na tečaj računalniškega opismenjevanja. Če bi bil ta seveda na voljo, pa ni. In če odmislim dejstvo, da je v tej starostni skupini zagotovo veliko računalniško pismenih, pa je težko odmisliti to, da je v letu 2022 za namene opismenjevanja Mark Boris zagotovil sredstva za zgolj pet tisoč tečajnih mest. Glede na to, da nas je tistih nad petinpetdeset menda okrog sedemstoštirideset tisoč, bi s tempom, ki ga je za letošnje leto postavil Mark Boris, za našo digitalizacijo potrebovali celih stooseminštirideset (148!) let. No, osip, ki je v tej starostni skupini izrazit, bi in bo pomembno zmanjšal ta časovni interval, natege pa nedvomno ne. Kakor koli obrnemo, čas, ko bo dolina Siilicijska zamenjala tisto Šentflorjansko, je na osvobojeni strani Alp najbrž še daleč.

Se pa zato menda lahko pohvalimo, da smo okoljsko zelo učinkoviti. Na Univerzi Yale, kjer izračunavajo kazalec okoljske učinkovitosti - Environmental Performance Index pravijo, da med stoosemdesetimi državami zasedamo kar sedmo mesto. Bolje so se odrezale zgolj Danska, Združeno kraljestvo, Finska, Malta, Švedska in Luksemburg. Kakor navaja Slovenska tiskovna agencija, je bila Slovenija v zaključnem poročilu deležna pohval predvsem zaradi ohranjanja narave. Pri tem je ključno vlogo najverjetneje “odigral” delež ozemlja, ki smo ga namenili območjem Natura 2000 oziroma zagotavljanju ugodnega ohranitvenega stanja evropsko pomembnih rastlinskih in živalskih vrst ter življenjskih okolij. Brez tega bi bila podoba okoljske učinkovitosti na zeleni & butični strani Alp najbrž precej bolj klavrna. Posebej v primeru, da bi vladne prostore še naprej zasedali Janez in njegovi. Spomnimo se le onemogočanja nevladnikov, poskusa uzakonitve pozidave vodnih zemljišč, gradnje Mokric za vsako ceno in še bi lahko naštevali.

Na našem koncu je na primer Zdravko, Janezov minister za infrapeči in maskenbal, tik pred volitvami ponovno potegnil na plano načrte za gradnjo polja vetrnih elektrarn na Goliču in seveda ustreznega daljnovoda, ki bi se dičil na celotnem Kraškem robu med Goličem in Črnim Kalom. Na območju, ki je opredeljeno kot naravna vrednota in od leta 2004 tudi kot območje Natura 2000. Na območju, za katerega je bilo že leta 2002 v naravovarstvenih smernicah zapisano, da je postavitev vetrnih elektrarn zaradi izjemnih kvalitet in pomena za biotsko raznovrstnost popolnoma nesprejemljiva in da zato opredelitev območja za namen takega posega ne more biti predmet sprememb državnega plana. Ja, še dobro, da so šli. Sicer bi nas pri okoljski učinkovitosti doletela enaka usoda, kot nas je pri medijski svobodi in vladavini prava. Prosti pad. In še namig za konkretno osebno okoljsko učinkovitost - 3. julij je dan brez plastične vrečke. Glede na to, da je tokrat nedelja, ne bi smelo biti pretežko.


Preberite še


Najbolj brano