Revitalizacija
Potem, ko smo minuli mesec obeleževali evropska dneva omrežja Natura 2000 in naravnih parkov ter mednarodni dan biotske raznovrstnosti, nas bo prihajajoči 8. junij spomnil na oceane in morja.
Svetovni dan oceanov, ki so ga Združeni narodi razglasili leta 2008, je vse odtlej namenjen spoznavanju oceanov in morij ter njihovega pomena za planet in življenje vsakega izmed nas, hkrati pa tudi ozaveščanju o številnih grožnjah, s katerimi se oceani in morja soočajo.
Popolnoma jasno je, da so morska zavarovana območja prvi pogoj za preobrat, da pa samo varovanje posameznih delov oceanov in morij nikakor ne zadošča.
Ker so grožnje in izzivi vedno večji, se povečuje tudi potreba po razumevanju in mobilizaciji tako na svetovni, kakor tudi na lokalni ravni. Osrednja tema letošnjega dneva oceanov Revitalizacija: kolektivni ukrepi za ocean, je tako namenjena iskanju poti in ukrepov za izboljšanje stanja morskih ekosistemov. Poti in ukrepi za vračanje življenja, ravnovesja v ekosistem, ki so ga človekove dejavnosti dodobra načele. Popolnoma jasno je namreč, da so morska zavarovana območja prvi pogoj za preobrat, da pa samo varovanje posameznih delov oceanov in morij nikakor ne zadošča. Posebej ne, ker je delež zavarovanih območij in drugih ukrepov varstva še vedno preskromen in ker se malodane v vseh pomorskih sektorjih nadaljujejo prakse, ki povzročajo nadaljnje pustošenje morij in oceanov. Seveda so tudi primeri ukrepov za izboljšanje stanja, kot je bil lanskoletni sprejem odločitve sredozemskih držav, podpisnic Barcelonske konvencije, da se celotno Sredozemlje razglasi za območje kontroliranih izpustov žveplovih oksidov. Odločitev bo namreč prisilila ladjarje k uporabi čistejšega ladijskega goriva, kar posledično pomeni tudi manj škodljivih izpustov v pristaniščih in njihovi neposredni okolici. Svetla točka je tudi napoved predloga Mednarodni pomorski organizaciji (IMO), da morje med Genovskim in Lyonskim zalivom razglasi za posebej občutljivo morsko območje (PSSA). Z razglasitvijo bodo plovni koridorji, hitrosti plovbe, pretovori nevarnih snovi in drugo regulirani na način, da bodo negativni vplivi na morski ekosistem in na zavarovana območja zmanjšani na najmanjšo možno mero.
Pozitivni premiki se dogajajo tudi v Jadranskem morju. Leta 2017 je Generalna komisija za ribištvo v Sredozemlju (GFCM), ki deluje v okviru Združenih narodov, na širšem območju Jabuške kotline opredelila nekakšen ribolovni rezervat, v katerem sta športni in gospodarski ribolov regulirana in tako prostorsko kakor tudi časovno omejena. Rezultati spremljanja stanja po uvedbi omejitev so izjemno spodbudni in govorijo zelo v prid tedanji odločitvi o nujnosti omejevanja škodljivih ribiških praks. V pravo smer kažejo nenazadnje tudi nekateri ukrepi, zapisani v nedavno sprejetem Pomorskem prostorskem planu Slovenije, od širitve obstoječih morskih zavarovanih območij do ohranjanja detritnega dna na odprtem morju in od prilagajanja protokolov manevriranja ladij pred koprskim pristaniščem do omejevanja sidranja turističnih plovil na občutljivih življenjskih okoljih na morskem dnu. Vprašanje je le, ali bodo država, predvsem pa lokalne oblasti ponotranjile omenjene ukrepe. Kakšnega posebnega zagona do sedaj ni bilo videti. Od odhajajoče vlade in njenega ministra za trenje jajc in okolje Mokric, roko na srce, ga tudi ni bilo mogoče pričakovati. Celo obratno, Janezovi fantje so se dogovarjali celo za več ribolova in lažjo pozidavo. Bi pa seveda človek pričakoval več razumevanja za morje na lokalni ravni, a tudi tu bolj slabo kaže. Idealna priložnost za revitalizacijo Semedelskega zaliva se je končala z dodatnim nasipavanjem morja. Temni oblaki urejanja (beri urbanizacije) se zbirajo tudi nad morjem in obrežjem od Žusterne pa vse tja do zaliva Viližan. Morda bi pa lokalne oblasti, predvsem tisti dve v Izoli in Kopru, tokratni Dan oceanov le izkoristile za nekakšno zaobljubo o prenehanju stopnjevanja pritiska na morje in morsko obrežje ter razmislile o ukrepih za njuno revitalizacijo. Sicer je pa s sredo končno napočil tudi čas za revitalizacijo in razhojsanje vsega zahojsanega na osvobojeni strani Alp. Ne bodo lahke, Janezova kombrikola je do zadnjega dne še pošteno mahala z repom in kazala svojo pravo nrav. Žan Mahnič - Varnostnik se je tako znova izkazal kot prepričan “demokrat”, tokrat z izjavo, kako bi protestnike - če bi on odločal, seveda - že drugi petek enkrat za vselej razhajkali. Vasko Simoniti - Lakaj, minister za cerkveno premoženje, je križevniško cerkev, ki je del prireditvenega prostora Križank, vrnil križevniškemu redu, Andrej Vizjak - Terilnik, že omenjeni minister za trenje jajc in okolje Mokric, je vnovič dal zeleno luč za svojo najljubšo hidroelektrarno, Matej Tonin - Bokser pa je dal svoj podpis pod nakup oklepnikov in v zrak pognal dobrih tristopetdeset milijonov evrov. Kje so razlogi za Matejevo vztrajanje pri brezglavem nakupu lahko zgolj ugibamo. Morda meni, da bodo nova vojaška vozila nepogrešljiva v boju zoper bolezen LEVID 22 (Left Virus Disease 22), ki jo povzroča že pozabljeni levi virus. Ta se je, belim srajcam navkljub, menda ponovno silno razširil po sončni strani Alp in Matej ne zamudi prav nobene priložnosti, da ne bi z nekakšnim tuljenjem v luno, no, če smo natančni, v Mesec, opozarjal na nevarnost, ki nam preti. LEVID22 nam namreč ne kani odnesti le zdravja, pač pa z davki tudi vse trdo prigarano premoženje. Je pa vsaka stvar za nekaj dobra in tako ima z LEVID22 končno tudi Matej, tako kot veliki osamosvojitelj pred njim, svoje Murgle. Revitalizacija, ni kaj.