Zmagoslavje Jugoslavije

Primorska gledališka nagrada tantadruj za predstavo v celoti je zadnja iz niza sedmih nagrad v novi gledališki sezoni, ki jih je Gledališče Koper prejelo za soprodukcijsko uprizoritev po romanu Gorana Vojnovića Jugoslavija, moja dežela v režiji Marka Misirače.

Predstava Jugoslavija, moja dežela je od poletne premiere prejela 
že sedem nagrad.  Foto: Igor motl
Predstava Jugoslavija, moja dežela je od poletne premiere prejela že sedem nagrad.  Foto: Igor motl

Uprizoritev, ki je v soprodukciji Gledališča Koper, Gledališča Prijedor in fundacije Friedrich Ebert Stiftung svoj krst najprej doživela v Prijedoru, konec julija pa tudi v Kopru na 28. Primorskem poletnem festivalu, se je na začetku nove sezone uvrstila v tekmovalni program dveh tujih festivalov in dvakrat tudi zmagala. Na jubilejnem 40. Gledališkem festivalu BiH (Pozorišne/Kazališne igre BiH), na katerem se je zvrstilo 10 predstav v produkciji desetih bosansko-hercegovskih gledališč in njihovih soproducentov, je Jugoslavija, moja dežela prejela nagrado za najboljšo predstavo v celoti, Marko Misirača za režijo, dramska igralca Miljka Brđanin in Boris Šavija sta prejela nagradi za igro; na 8. Ambientalnem gledališkem festivalu Novi tvrđava teatar v srbskih Čortanovcih je festivalska žirija uprizoritvi dodelila nagrado za najboljšo predstavo v celoti, dramskemu igralcu Borisu Šaviji pa nagrado za najboljšo moško vlogo.

Pred dvema tednoma so dočakali prvo priznanje tudi na domačih tleh - nagrado tantadruj za predstavo v celoti - na jubilejnem 30. festivalu Dnevi Zorana Radmilovića, ki prav v teh dneh poteka v Zaječarju, pa se nadejajo novih.

Žirija za nagrado tantadruj za predstavo v celoti v sezoni 2020/2021 je v utemeljitvi zapisala takole:

Tri desetletja po začetku vojne, v kateri je krvavo razpadla Jugoslavija, so se zgledno povezali kolegi iz Kopra in Prijedora iz Bosne in Hercegovine ter najmračnejše poglavje naše skupne zgodovine osvetlili povezani, združeni, da, lahko rečemo tako - pobrateni v najlepšem duhu nekdanje domovine. Glavni junak, mladi Vladan Borojević, gledalce s sabo popelje na popotovanje po Balkanu, kjer vztrajno išče očeta Nedeljka: Srba, oficirja nekdanje JLA, danes vojnega zločinca na begu. Večina gledaliških elementov - od scenografije z velikim televizorjem v osrčju do retro glasbe - je podrejena tistemu, ki je v gledališču najpomembnejši: igralcu. Narode in narodnosti z vsemi njihovimi posebnostmi in razlikami tako duhovito, kakor presunljivo upodobi deseterica igralcev. Glasnost, veselost, prepirljivost in divjost Balkana jim uspe obuditi na vsega nekaj kvadratnih metrih, še posebej učinkoviti pa so ključni časovni preskoki, na odru izpeljani z minimalističnimi sredstvi. Predstava je pravzaprav podobna Jugoslaviji: je tako duhovita in živahna kakor tudi mračna in strašna. Je pa razlika: jugoslovanski politiki pred tridesetimi in več leti, žal, niso sodelovali, kakor danes znajo gledališki kolegi.


Najbolj brano