Zid, ki podira zidove

Sodelovanje dveh galerij - izolske sodobnega nakita Drat in pivškega Centra za sodobno umetnost - je rodilo razstavo Zid, ki v resnici podira zidove med različnimi likovnimi izrazi in pred zidovi svari.

IZOLA > V izolski galeriji sodobnega nakita Drat gostijo že drugo v nizu razstav, ki združujejo več likovnih izrazov. Tokratna ima tudi neposredno družbeno aktualno noto. Besedica Zid, ki daje ime razstavi, namreč ne predstavlja le varnosti, temveč tudi ali predvsem razdvaja. “Zaradi časa, v katerem živimo, sem se odločila, da izzovem lastno ustvarjalnost in jo poskušam determinirati kot družbenokritično,” pravi Sandra Kocjančič,oblikovalka in kustosinja galerije Drat. Vprašala se je, ali je možno z nakitom postaviti tak zid, ki bi v ljudeh vzbudil avtorefleksijo. “Zlasti v odnosu do šibkejših in preprek, ki jih ponovno postavljamo, ter se na tak način zapiramo in pozabljamo na svojo lastno krhkost. Živimo v svojem trenutnem udobnem milnem mehurčku, preziramo sočloveka in pozabljamo, da so naši predniki nedolgo tega bili v podobni preizkušnji na nasprotnem bregu. Kdaj poči naš milni mehurček?” se še sprašuje.

Akademski slikar Bagrat Arazyan,po rodu iz Armenije, ki se je pred štirimi leti z družino iz Moskve preselil v Juršče pri Pivki ter tam soustanovil Center sodobne umetnosti, je za osnovo svojih del vzel stene. Pravi, da so to mogočne snovalke, ki s črtanjem mejijo svet in ustvarjajo nove prostore. “So kot skice, kot risbe na telesu sveta. Stene so vselej hkrati tudi meje - med zunanjim svetom in novim prostorom, ki ga same ustvarijo. Obstajajo pa tudi stene, ki so lahko nevidne. Pojavljajo se med ljudmi. Včasih se utrdijo znotraj človeka in predstavljajo oviro pristnemu občutenju in izražanju sebe.” A zlasti, poudarja, obstajajo tudi stene, ki presežejo omejitve lastne funkcije in postanejo nosilke umetnosti: “Takrat izpovedujejo svobodo. In podirajo meje.”

---