Zbadljivi poet v stripu in glasbi

Ponovnega odprtja razstavišč so se razveselili tudi v izolski galeriji Salsaverde. Tja še danes in jutri vabi prav posebna stripovska razstava, posvečena primorskemu “zbadljivemu poetu” Ivanu Robu, ki je s svojo zgodbo navdihnil stripovsko biografijo in glasbeni album striparja in kantavtorja Martina Ramoveša.

Martin Ramoveš (desno) z Miho Eričem v galeriji Salsaverde, kjer 
je na ogled njegov Ivan Rob. Foto: arhiv galerije Salsaverde
Martin Ramoveš (desno) z Miho Eričem v galeriji Salsaverde, kjer je na ogled njegov Ivan Rob. Foto: arhiv galerije Salsaverde

IZOLA > Stene izolske galerije Salsaverde so (tudi zaradi protikoronskih ukrepov) že od konca oktobra domovanje stripovske upodobitve znamenitega primorskega pesnika, satirika, prozaista in partizana Ivana Roba (1908-1943), ki je kantavtorja in striparja (pa tudi pesnika, likovnega pedagoga in učitelja kitare) Martina Ramoveša (1989) osvojil s svojo življenjsko zgodbo in držo, izrisanima v stripovski biografiji Rob, in pesmimi, izmed katerih je deseterico uglasbil za istoimensko ploščo.

Strip Rob ima tudi kodo za dostop do pesmi, ki so izšle na albumu pri Celinki.

Knjigo izbranih del Ivana Roba iz leta 1965 je našel na očetovi knjižni polici in uglasbil drobno Legla je noč. “Trajalo je še kako leto, dve, nakar sem ugotovil, da me Ivan Rob iz te knjige še kar kliče,” je povedal Ramoveš v spletnem pogovoru z Miho Eričem, glasbenikom in kustosom izolske galerije. “Prebral sem tudi biografijo, vsa njegova dela, ne samo satirična, po katerih je bil za življenja najbolj znan. Zelo so me pritegnile njegove intimne, preproste kratke pesmi. Vprašanje je, ali jih je sploh nameraval kdaj objaviti, ampak imajo neko posebno moč in so zelo muzikalične, zato sem se najprej ukvarjal z uglasbitvami. Hkrati pa me je pritegnila njegova življenjska zgodba,” je pojasnil vsestranski ustvarjalec, doma iz Poljanske doline in član umetniške družine Ramoveš, v kateri pa razvija svoj ustvarjalni jezik - “uglasbuje stripe”.

(Foto: Andraž Gombač)

V stripovski biografiji Rob, izdani pri Forumu Ljubljana, je Ramoveš veliko besedja vzel iz Robovih proze in poezije. Kot je pojasnil, so že iz črtice Življenje, ki je bila osnova za prvo poglavje, očitni Robova igrivost, samoironija ter širok pogled in razgledanost, razvidni tudi iz njegovih drugih besedil. In sedaj tudi iz stripa.

Razlogov, da danes Rob ni bolj znan ali del kanona, je več, a Ramoveš je prepričan, da bi ustvaril še velika dela, če bi preživel vojno; 12. februarja 1943 so ga kot talca ustrelili Italijani.

Rob, rojen v Trstu, je zgodnja leta preživel na Goriškem in se šolal v Ljubljani. Igral je kitaro, s katero je upodobljen na naslovnici. In, to ni hec, tudi sam je napisal dva scenarija za strip.


Najbolj brano