Poletje v školjki še odmeva

Tugu Štiglicu se je posrečilo v vseh filmih, še posebej pa v mladinskih, osvetliti ter nenasilno in nepridigarsko izpostaviti in povzdigniti človečnost. Tako so zapisali v utemeljitvi Badjurove nagrade za življenjsko delo, ki jo je 71-letni scenarist in režiser sinoči prejel na otvoritvi 21. Festivala slovenskega filma v Portorožu.

 Foto: Andraž Gombač
Foto: Andraž Gombač

PORTOROŽ > Tugo Štiglic, 8. novembra 1946 rojen v Ljubljani, se je mladih najbolj dotaknil s Poletjem v školjki, leta 1985 v Piranu in Portorožu posnetim po knjigi Vitana Mala Ime mi je Tomaž.

Piran v filmu

“Ob nastanku njegovih mladinskih filmov kritika ni kazala navdušenja. So bili pa zato navdušeni mladi obiskovalci kinematografov,” je na popoldanski tiskovni konferenci dejala direktorica Festivala slovenskega filma Jelka Stergel. “Kadar takšen film navduši mladino, kritiki nimajo prav. Zato mi je v posebno veselje, da je letošnji Badjurov nagrajenec Tugo Štiglic. Ker čutim, da na neki način morda popravljamo zmote in krivice. Štiglicu dajemo pravo mesto v zgodovini slovenskega filma.”

S Poletjem v školjki je v slovenski mladinski film “poleg humorja, akcije in romantike, ki jih je bilo občinstvo vajeno iz uspešnic Janeta Kavčiča in Rajka Ranfla, vnesel tudi popularno glasbo in ples”, v utemeljitvi piše predsednik komisije Miha Knific, ki so mu nagrajenca pomagali izbrati Mako Sajko, Petra Seliškar, Simon Tanšek in Ženja Leiler. Poudarjajo, da je Štiglic “nekoč pomembno filmsko mesto Piran, skupaj s Portorožem in solinami, vpisal na filmski trak za naslednjo generacijo”. Navajajo njegovo odlično vodenje mladih naturščikov ter spretno prepletanje resničnih najstniških težav in mladostnega idealizma z vizualno privlačnimi prizori. Ta film ostaja “ena prvih in najpozitivnejših asociacij na otroštvo v desetletju pred osamosvojitvijo”.

Zgovorni so že goli podatki: uspešnico si je v kinodvoranah ogledalo več kot 100.000 gledalcev, predvajali so jo v tujini, sinhronizirana je v nemščino, kar trikrat je prejela grand prix na festivalih v tujini: v italijanskem mestu Giffoni Valle Piana, francoskem Saint-Maloju in Szegedu na Madžarskem.

Od očeta do Kosmača

Štiglic, ki je kot otrok igral v mednarodno uspešni Dolini miru (1956) v režiji očeta Franceta Štiglica, je nadaljevanje Poletja v školjki leta 1988 postavil v Ljubljano in posnel “prvi celovečerni plesni film pri nas”. Sledila sta Nasmeh pod pajčolanom (1993) po noveli Milana Puglja in Tantadruj (1994) po noveli Cirila Kosmača, s Patriotom (1998) po scenariju Igorja Karlovška pa je Štiglic pokazal ambicije bolj hollywoodskega tipa in ustvaril edinstven slovenski akcijski film. Posnel je še tri mladinske filme: Dvojne počitnice (2001) po knjigi Braneta Dolinarja, Pozabljeni zaklad (2002) po romanu Ivana Sivca in Črne brate (2010) po povesti Franceta Bevka. V njegovem opusu je tudi To človeka jezi, leta 1985 na beograjskem festivalu z zlato medaljo nagrajen dokumentarni portret tigrovca Justa Godniča.

“Presenečen sem, vesel in hvaležen. Prijetno mi je spet gledati in poslušati vse to,” je Štiglic v soboto dejal po ogledu prizorov iz svojih filmov, zlasti Poletja v školjki, ki je tudi zazvenelo - slovito pesem Prisluhni školjki skladatelja Janija Goloba in pesnika Milana Jesiha je tokrat obogatil nastop mladih članic Plesnega studia Impress.


Najbolj brano