Žabji kralj, Rdeča kapica, pogumni fant, princesa ...

Zadnji konec tedna pred vnovičnim odprtjem šol bodo otroke z novo plesno predstavo nagovorili v koprskem gledališču, medtem ko bo iz tržaškega zazvenela romska pravljica.

KOPER, TRST > V Gledališču Koper napovedujejo, da bodo ta in naslednji konec tedna poskrbeli za zabavo v ritmih glasbe in plesa. Novi plesni pravljici na oder postavljajo v koprodukciji z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti, Kosovelovim domom Sežana in Art dance studiem Portorož.

Kompromisi in obljube

Jutri ob 11. uri bodo premierno uprizorili Žabjega kralja. “V preteklosti so bile pravljice domena odraslih, iz roda v rod, iz kulture v kulturo pa so se prenašale in spreminjale z ustnim izročilom,” so zapisali v vabilu k ogledu in spomnili, da sta mnoge pravljice, tudi Žabjega kralja, na začetku 19. stoletja prvič zapisala nemška jezikoslovca in pravljičarja, brata Jacob in Wilhelm Grimm. Prirejene okusu tedanjega meščanstva sta jih leta 1812 objavila v knjigi Hišne in otroške zgodbe. Pravljico Žabji kralj, ki govori o sklepanju kompromisov, o tem, da je treba obljubo izpolniti, med vrsticami pa tudi o odraščanju in dozorevanju, je na glasbo skladatelja Patrika Grebla v plesno govorico prelil koreograf Siniša Bukinac. S slikovitostjo, razgibanostjo, liričnostjo in tudi humorjem bo navdušila najmlajše in tudi malo starejše obiskovalce, verjamejo v gledališču.

Naslednjo nedeljo bo sledila Rdeča kapica, pravljica o deklici, ki se skozi temen gozd odpravi k bolni babici, na poti pa sreča strašnega volka. Ob glasbi skladatelja Mirka Vuksanovića in v intrepretaciji koreografa Bukinca bo dobila prijaznejšo, celo komično podobo. Volk, ki po bližnjici prehiti Rdečo kapico, sicer požre babico, a prizanese Rdeči kapici. Prizanesejo pa tudi volku ...

Pri obeh plesnih pravljicah je libretist dramaturg koprskega gledališča Miha Trefalt, za scensko podobo pa je poskrbel Antonio Lobo, portugalski grafični oblikovalec in ilustrator. “Ilustracije so kot okna, ki razkrivajo namišljene okoliške pokrajine, po katerih potuje naše oko. Dopolnijo odrsko pripoved, hkrati pa puščajo prostor sanjam najmlajših - so zrcalo njihove domišljije,” pravi Lobo.

Besede z ilustracijami

Mlade bodo ta konec tedna spet nagovorili tudi v Trstu. Slovensko stalno gledališče sodelovanje z oddelkom za mlade bralce Narodne in študijske knjižnice pod naslovom Pravljice za odrom nadaljuje z romsko Kako so nastale gosli, ki jo bo danes ob 17. uri prebral igralec Danijel Malalan, sicer direktor tržaškega teatra.

Založba Mladinska knjiga je pravljic Kako so nastale gosli v knjigi Zlata čebelica 2 leta 2007 izdala z ilustracijami Suzi Bricelj, ki bodo spremljale tudi tokratno branje. Otroci bodo prisluhnili zgodbi o fantu, ki bi želel poročiti princesko in zato pogumno kljubuje zahtevam krvoločnega in muhastega kralja. Na pomoč priskoči celo kraljica vil, s katero fant odkrije čudežno rešitev.

Video bodo objavili na youtube kanalu gledališča in na facebook strani oddelka za mlade bralce NŠK. Dostopen bo 48 ur.

---