Vrtove bodočnosti napaja skrb za naš skupni jutri
Obalne galerije Piran v koprski galeriji Loža še do izteka tega tedna gostijo razstavo MetaVrt Sfera 2, na kateri se predstavlja Tanja Vujinović (1973) iz Ljubljane. Njeno dvajsetletno ustvarjanje temelji na raziskovanju, ki tradicionalne umetniške discipline združuje z novimi tehnologijami.
Umetnica tradicionalne umetniške discipline združuje z novimi tehnologijami. Foto: Andraž Gombač
KOPER
> Intermedijska umetnica Tanja Vujinović je leta 1999 diplomirala na na oddelku za slikarstvo Fakultete za likovno umetnost v Beogradu, bila je gostujoča študentka na Akademiji za umetnost v Düsseldorfu, leta 2010 pa je doktorirala iz filozofije in teorije vizualne kulture na Fakulteti za humanistične študije v Kopru.
Od leta 1997 je razstavljala tako doma kakor v tujini: v Strasbourgu, Düsseldorfu, Denverju, Istanbulu, na Dunaju, v Belfastu, Linzu, Londonu, São Paulu, Riu de Janeiru ...
Osredotoča se na te tehnologije ter njihov vpliv na človeka in naravo. Raziskuje odnose med človekovo subjektivnostjo, tehnologijo, okoljem in “amalgame”, ki ob tem nastajajo. Oprta na tradicijo in zazrta v prihodnost razvija “hibridne instalacije kot poetske sisteme za premišljevanje o svetu”, njena dela so “konceptualna, intuitivna in poetska raziskovanja potencialov”.
Na koprski razstavi MetaVrt Sfera 2, ki sledi lanskima postavitvama v mariborski Kibli in ljubljanski Kapelici, Tanja Vujinović predstavlja svoje vizije vrtov bodočnosti. V sodelovanju z veliko znanstveniki je razvila model ekosistema, sestavljenega iz futurističnih strojev kot pra-oblik. Navdihnili so jo paleobotanika (preučevanje fosilnih rastlinskih ostankov), umetna inteligenca, fizika plazme in nanostrukturirani materiali. “Skozi virtualni svet in fizične instalacije raziskujem prepletanje med sintetičnim in naravnim. Dela povezujejo preteklost in prihodnost ter prepletajo dejstva in elemente znanosti z mitologijo,” pojasnjuje.
Njen MetaVrt Sfera2 sestavlja več elementov: Karboflora je neskončna virtualna simulacija, v kateri virtualna flora raste skladno z gibanjem izmerjenih vrednosti onesnaževalcev v zraku; prek računalnika ima dostop do več kot 100.000 lokacij po svetu, kjer merijo onesnaženost zraka. Sredi galerijskega prostora Fontana čisti vodo s plazmo, mala fontana pa prši s plazmo obdelano vodo v ozračje. Genera čisti zrak s pomočjo nanocevk, Arbora pa analizira čustvena stanja, ki jih odražajo glasovi obiskovalcev, nakar proizvaja binauralni zvok.
Tovrstna postavitev ni najlažja za razumevanje, a umetnica se nadeja, da pri obiskovalcih spodbuja razmislek o človekovem položaju v svetu danes in njegovem vplivu na okolje. “Lahko bi tudi rekli, da je ekološko angažirana, saj postavljam zlasti vprašanje, kaj se bo s človeštvom in planetom dogajalo v prihodnosti,” pravi Tanja Vujinović, tudi v svoji umetnosti zazrta v jutri - načrtuje že projekt Sfera3.