Vrača se mojster, še danes duhovit, glasen, moteč

Še preden so našle pot na album, so odlične pesmi že prišle med poslušalce. Jani Kovačič in Miran Košuta nadaljujeta popotovanje, na katerem duhovitega, kritičnega in še zmeraj neusahljivo aktualnega glasbenega in gledališkega mojstra Giorgia Gabra (1939-2003) vračata med Slovence. Jutri ob 20. uri bosta nastopila na largu pri špini v Izoli.

IZOLA >V studiu Hendrix na Radiu Koper ob vprašanju, kako se je pravzaprav začelo, kantavtor in gimnazijski profesor filozofije Jani Kovačič ter prevajalec, univerzitetni profesor slovenske književnosti in pianist dr. Miran Košuta kazalec uperita drug v drugega. “Če ne bi poznal Mirana, si ne bi upal lotiti tega,” pravi Kovačič. “Že sicer me zanima, kako se slovenščina obnese v raznih oblikah, glasbenih in drugačnih.” Že v prejšnjem tisočletju se je s Tomom Waitsom rokoval na albumu Povabilo na bluz, sledila so bratenja z Rusi, Francozi, Angleži in drugimi, letos pri založbi Celinka še album Kilt Roberta Burnsa, na katerem so mu škotskega klasika v Menartovih prepesnitvah pomagali posvojiti člani zasedbe Noreia ter pevka in violinistka iz dueta Zajtrk Laura Krajnc. “Že lep čas sem si želel prepesniti tudi kakega italijanskega kantavtorja,” prikima Kovačič. Gaber je iz vrste izstopil kot naše gore list: njegov oče je bil Slovenec, izvirni priimek je bil Gaberščik. “Odločilna je bila seveda njegova življenjska zgodba, ki ga je od popevkarja pripeljala do resnega izvajalca, do 'vesti Italije', kakor praviva Miran in jaz.”

Skupaj sta naredila izbor iz Gabrovega opusa. “Iz vsakega obdobja sva izbrala reprezentativno pesem,” pojasnjuje Košuta. Iz prvega se oglašata La ballata del Cerutti iz leta 1960, sledi Torpedo blu, pomembno mesto ima Gabrov “il teatro canzone” z nastopi v milanskem gledališču ... Zbirko 16 pesmi sklenejo Gabrove poslednje pesmi, denimo Io non mi sento italiano in Il tutto è falso.

Košuta, ki je prevzel težko breme prevajanja, je naletel na precej trdih orehov, a je našel tudi veliko domiselnih rešitev. Ker sta v prepesnjeni mojstrovini Il conformista želela ohraniti končni a, sta segla po rodilniku in tožilniku, ki poskrbita, da se konformist podaljša v konformista. V pesmi La strana famiglia Gaber našteva italijanske televizijske oddaje in zvezdnike svoje dobe, zato je bilo v Čudno družino treba povezati naše, znane tukaj in zdaj. V knjižno besedje, ljubo Košuti, je Kovačič zatem povabil še pogovorne, žive in sočne.

Kitaro in klavir sta premierno prepletla novembra lani v atriju ZRC SAZU v Ljubljani, zadnje detajle pa sta jima še pred nekaj dnevi v koprskem studiu pomagala brusiti producentka Ksenija Kos in tonski mojster Tadej Tadič. Kako, kdaj in kje bo izšla plošča, še ni jasno. A pesmi, ki so marsikomu še danes zoprno moteče, kritične in duhovite, ni več mogoče utišati: jutri bodo donele v Izoli, v ponedeljek v Gropadi na tržaškem Krasu, septembra pa še ...

---