Zasekati v družbo, poleteti v vesolje

Letos bo Vilenica gostila 23 avtoric in avtorjev iz 16 držav. Nagrajenec Srednjeevropske pobude je Ivan Šopov iz Severne Makedonije, država v središču je Italija, gostje pa prihajajo še iz Albanije, Bosne in Hercegovine, Estonije, Grčije, Hrvaške, Irske, Islandije, Italije, Kanade, Moldavije, Palestine, Sirije, Srbije, Švice in Slovenije.

Pisateljsko nagrado Srednjeevropske pobude letos prejme Ivan 
Šopov iz Severne Makedonije, leta 1987 rojen v Skopju. Foto: Lilika Strezoska
Pisateljsko nagrado Srednjeevropske pobude letos prejme Ivan Šopov iz Severne Makedonije, leta 1987 rojen v Skopju. Foto: Lilika Strezoska

Letošnji nagrajenec Srednjeevropske pobude (SEP) je Ivan Šopov iz Severne Makedonije, leta 1987 rojen v Skopju. Diplomiral je iz splošne in primerjalne književnosti v Skopju. Uveljavil se je kot eno ključnih mlajših imen sodobne makedonske književnosti, prozaist in pesnik, tudi kot urednik in prevajalec. Doslej je izdal zbirki kratkih zgodb Azbuka in izgubljeni zapisi (2010) in 091 - Antirazglednice iz Skopja (2017), zbirko pesmi v prozi Trebušček leta (2012) in knjigo satiričnih člankov Zapiski Arslana Novinarskega (2018).

Liričen in satiričen

Šopov se “inovativno in vešče giblje v sferi med poezijo in prozo, kjer se liričnosti neredko pridružuje tudi satiričnost”, je v utemeljitvi zapisal Andrej Pleterski, predsednik žirije za podelitev pisateljske nagrade SEP. “Poleg tega, da je prejel pomembno književno nagrado novite za prvenec leta (2010), je bil zgodaj uvrščen tudi v tri domače antologije, zadnja leta pa se uveljavlja v sosednjih državah in širšem območju, o čemer pričajo rezidenčna bivanja (Sofija, Pazin, Priština), gostovanja na literarnih festivalih (Srbija, Romunija, Hrvaška) ter prevodi njegovih posameznih zgodb in pesmi v devet jezikov.”

V okviru prijavljenega rezidenčnega bivanja ob prejemu nagrade Šopov načrtuje dokončanje svojega prvega romana z delovnim naslovom Panika v muzeju, v katerem želi na podlagi stvarnih vzgibov iz makedonske družbe s prepletom satire, fantazije in humorja raziskati temi individualne odgovornosti in kolektivne norosti ter se dotakniti tudi problematike umetnikove integritete in vloge umetnosti v družbi, aktualizirati vprašanje njegove odgovornosti, smiselnosti vztrajanja pri resnici kot vrednoti, kadar družba temelji na laži. “Žirija SEP ugotavlja, da med letošnjimi kandidati za nagrado SEP Ivan Šopov izstopa po številu izdanih knjižnih del, njihovi družbeni angažiranosti in aktualnosti, naklonjenem strokovnem sprejemu in že določeni mednarodni odmevnosti. Prav tako je prepričana, da njegova dosedanja pot in zrela zasnova projekta omogočata uresničitev in odličnost načrtovanega romanesknega prvenca, v marsičem njegovega najambicioznejšega dela doslej, in mu želi veliko pronicljivih utrinkov, ki jih zahteva zastavljena snov,” še beremo v utemeljitvi.

Po predolgem premoru spet italijanska poezija

Državo v središču Vilenice z mnoštvom glasov predstavlja antologija sodobne italijanske poezije Un filo di seta (Svilena nit). Pesmi dvajsetih avtorjev je izbral Franco Buffoni, tudi avtor spremne študije, prevode pa je uredila Veronika Simoniti, ki se v uvodniku pokloni Cirilu Zlobcu - bil je “par excellence ambasador italijanske literature - predvsem poezije - pri nas in slovenske književnosti v Italiji”. Šele pol stoletja po Sodobni italijanski liriki, ki jo je pri DZS izdal z Giacintom Spagnolettijem, dobivamo nov obsežen pregled poezije sosedov.

Verzom, ki so jih prepesnili Miljana Cunta, Nadja Dobnik, Alenka Jovanovski, Marko Kravos, Gašper Malej in Veronika Simoniti, se bodo pridružili štirje obrazi. Med gosti bo Silvia Brè, ki se je leta 1953 rodila v Bergamu, kot svobodna ustvarjalka pa živi v Rimu. Velja za enega najpomembnejših sodobnih italijanskih pesniških glasov, v zagonetnem jeziku pogosto upesnjuje vsakdanjost, prepletenost umetnosti in življenja ter odnos do narave. Je tudi prevajalka in avtorica dveh romanov; po prvem Snack bar Budapest (1988), ki ga je napisala z Marcom Lodolijem, je Tinto Brass posnel film.

Iz Rima k nam prihaja tudi Maria Grazia Calandrone (1964), pesnica, pisateljica, dramatičarka, performerka, kritičarka in novinarka kulturne redakcije nacionalnega radia Rai 3. Na osnovnih šolah, v zaporih in psihiatričnih ustanovah vodi pesniške delavnice. Izdala je devet pesniških zbirk in zanje prejela več nagrad, njena poezija in kratke zgodbe so objavljene v antologijah v Evropi in Ameriki, prevedena je v več kot dvajset jezikov.

Na Vilenici bo bral tudi Claudio Damiani, leta 1957 rojen v mestu San Giovanni Rotondo v Apuliji. Z družino se je že kot otrok preselil v Rim, kjer živi še danes. V začetku osemdesetih let je bil med ustanovitelji priznane literarne revije Braci, je avtor več pesniških zbirk, skoraj vse so bile nagrajene. Nekaj njegovih pesmi je poslovenila že Jolka Milič. Damianijeva poezija, navdihnjena z verzi antičnih latinskih pesnikov in s poezijo italijanske renesanse, je napisana v preprostem jeziku, ki v ospredje postavlja čustva, pesnikovi osrednji temi pa sta narava in vesolje, pri čemer upošteva sodobna znanstvena dognanja, beremo v vileniškem zborniku.

Na festival prihaja še Gian Mario Villalta, leta 1959 rojen v Visinalu v Benečiji. V Bologni je diplomiral iz sodobne književnosti, najprej je pesnil v beneško-furlanskem narečju, kasneje tudi v knjižni italijanščini. Poučuje na gimnaziji v Pordenonu in je umetniški vodja festivala Pordenonelegge. Njegov pesniški slog je izčiščen in jedrnat, metafore pa je opustil, saj želi resničnost upesnjevati tako, kakršna je.

Pisci bodo pripotovali še iz več drugih dežel. Poleg Šopova in italijanskih pesnikov ter seveda nagrajenca Dragana Velikića iz Beograda ter slovenskega avtorja v središču Esada Babačića iz Ljubljane bodo nastopili še Petar Andonovski (Makedonija), Ayesha Chatterjee (Kanada), Maria Paula Erizanu (Moldavija), Zvonko Karanović (Srbija), Enes Karić (BiH), Jonas Lüscher (Švica), Amanda Mihalopulu (Grčija), Mohamad Abdul Monaem (Palestina / Sirija / Slovenija), Manjola Nasi (Albanija), Carolina Pihelgas (Estonija), E. M. Reapy (Irska), Ivana Šojat (Hrvaška) in Sverrir Norland (Islandija) in slovenski književniki Nataša Kramberger, Ace Mermolja in Jasmin B. Frelih.


Najbolj brano