Ilija Trojanow, letošnji lavreat

Nagrado v višini 10.000 evrov bo v soboto zvečer v jami Vilenica prejel Ilija Trojanow, 23. avgusta 1965 rojen v Sofiji. Njegovega dela ne moremo obravnavati ločeno od “zelo pestrega življenjepisa, ki mu večinoma pomeni izhodišče za pisanje”, v utemeljitvi vileniške nagrade poudarja članica žirije Vesna Kondič Horvat.

Ilija Trojanow Foto: Thomas Dorn
Ilija Trojanow Foto: Thomas Dorn

Iz Bolgarije je družina leta 1971 s šestletnim Ilijo odpotovala preko Jugoslavije in Italije v Nemčijo, kjer je dobila politični azil. Leta 1972 je oče začel delati kot inženir v Nairobiju, kjer je Ilija živel do leta 1984, vmes pa dve leti preživel v internatu na Bavarskem. Leta 1984 se je preselil v Pariz, v letih 1985-1989 pa v Münchnu študiral etnologijo in pravo ter havarijo (poškodbe prevoznih sredstev, zlasti ladij). Leta 1989 je študij prekinil in ustanovil dve založbi, specializirani za afriško literaturo. Leta 1998 se je preselil v Mumbaj, potem pa od leta 2003 živel v Cape Townu in v Mainzu; trenutno živi na Dunaju.

Literarno kariero je začel kot založnik in pisec strokovnih knjig ter že širil transkulturno izkušnjo. Od leta 1995, ko je na prireditvi Ingeborg-Bachmann-Wettbewerb v Celovcu prejel nagrado Bertelsmann Preis, objavlja tudi leposlovje, “ki prav tako ubeseduje njegovo transkulturnost”, beremo v utemeljitvi. “Njegovo udejstvovanje in angažma na različnih področjih sta že skoraj nepregledna, vse bolj pa ga vleče v poetične vode, čeprav je poetičnost prisotna tudi v njegovih reportažah in esejih,” piše Vesna Kondič Horvat.

Kje in kdaj srečati Trojanowa?

Ilija Trojanow bo na Vilenici nastopil večkrat: že danes ob 11. uri na festivalski uverturi v Centru inovativnega podjetništva v Ljubljani in ob 19. uri na uvodnem večeru v atriju RTV centra Koper, jutri ob 19. uri ga bo v ljubljanski Švicariji sprejel župan Zoran Janković, v petek ob 18. uri bo bral na podelitvi štipendije Srednjeevropske pobude v sežanskem Kosovelovem domu, glavno nagrado pa bo v jami Vilenica prejel v soboto ob 18.30.

Pravi prodor mu je uspel z romanom Zbiralec svetov (2006), ki živi v več kot 30 jezikih in je v prevodu Braneta Čopa leta 2015 izšel tudi pri Beletrini. Poleg tega veličastnega romana, o katerem v našem intervjuju pripoveduje prevajalec, imamo v slovenščini še dve knjigi Ilije Trojanowa: leta 2013 je pri isti založbi v zbirki Žepna Beletrina v prevodu Mojca Kranjc izšel krajši roman Tajanje, ladijski dnevnik glaciologa, ki je dolgo preučeval izginjajoči ledenik v Alpah, zdaj pa dela kot strokovni vodja ekskurzije na Antarktiko. Leto zatem je pri celovški Mohorjevi v prevodu Ane Jasmine Oseban izšel družbenokritični esej Odvečni človek, v katerem Trojanow lucidno razgalja morilsko neoliberalistično kapitalistično logiko in postavlja ključno vprašanje: če je ljudi na svetu preveč, kdo je potemtakem odveč, jaz, ti ali kdo tretji?

V utemeljitvi nagrade Heinricha Bölla, ki jo je prejel lani, je žirija zapisala, da “političnega angažmaja Heinricha Bölla ne nadaljuje noben tukajšnji avtor tako dosledno, in to v literarni obliki kot Ilija Trojanow”.


Najbolj brano