Evropa spet odmeva v jami

Po dveh nesrečnih pandemičnih letih in bodisi spletnih bodisi hibridnih izvedbah bo Vilenica ta teden končno spet potekala v živo. Na 37. mednarodnem literarnem festivalu bo do soboto nastopilo štirinajst književnic in književnikov iz ducat držav, od Ukrajine, Belorusije in Nemčije do Severne Makedonije, Hrvaške ... Manjkali ne bodo niti domači glasovi, posebej pozorno pa bomo prisluhnili novim estonskim

Med gosti letošnje Vilenice bo tudi Renato Quaglia. Njegove pesmi v rezijanskem solbaškem 
narečju je v knjižno slovenščino prepesnil Marko Kravos.
Med gosti letošnje Vilenice bo tudi Renato Quaglia. Njegove pesmi v rezijanskem solbaškem narečju je v knjižno slovenščino prepesnil Marko Kravos.  

Poleg lavreatke Amande Aizpuriete iz Latvije in slovenskega avtorja v središču Andreja Blatnika bodo ta teden na 37. Vilenici v Kopru, Hrastniku, Ljubljani, Sežani, Štanjelu, Trstu in Lokvi nastopili še Dejan Dukovski (Severna Makedonija), Hanna Komar (Belorusija), Gail McConnell (Severna Irska), Kristian Novak (Hrvaška), Natalka Snjadanko (Nemčija / Ukrajina), Katia Sophia Ditzler (Nemčija / Rusija) in Tatiana Tibuleac (Moldavija). Vsi se predstavljajo tudi v festivalskem zborniku, posebno pozornost pa Vilenica tokrat posveča sodobni estonski književnosti. Predstavlja se nam 21 sodobnih glasov, v slovenščini se povečini prvič oglašajo tako pesniki kakor prozaisti. “Odkrivanje novih estonskih literarnih glasov je bilo zame pravo razodetje: tako majhna država, pa toliko odličnih avtorjev!” v spremni besedi navdušenja ne skriva Julija Potrč Šavli, ki je antologijoMeelstik - beseda označuje domišljijsko pokrajino, lahko tudi pokrajino čutov - uredila s Kätlin Kaldmaa; slednja je ob rojaku in kolegu Igorju Kotjuhu tudi gostja festivala.

Tudi pesnika iz Velenja in Rezije

Med prišleki od blizu in daleč bosta tudi “domača gosta”: Ivo Stropnik (1966) iz Velenja je pesnik, pisatelj, urednik Velenjske knjižne fundacije, vodja mednarodnega festivala Lirikonfest Velenje, pobudnik in večletni organizator mednarodne Pretnarjeve nagrade, Akademije Poetična Slovenija, pesniške nagrade velenjica-čaša nesmrtnosti, prevajalskega in esejističnega priznanja Lirikon(fest)ov zlát, potopisne nagrade krilata želva, književniško-prevajalske rezidence v Velenju, urednik festivalnih antologij ... Iz Rezije pa prihaja Renato Quaglia (1941). V Vidmu in Veroni je študiral bogoslovje, bil leta 1965 posvečen v duhovnika, a se je po štirih letih razšel s Cerkvijo. Na Mednarodnem inštitutu Lumen vitae in na univerzi v belgijskem Leuvnu je študiral psihosociologijo, od začetka sedemdesetih let pa se zavzema za obujanje gospodarskega, narodnostnega in duhovnega življenja v Reziji. Pomembne so njegove etnološke in antropološke raziskave. Avtor štirih samostojnih zbirk je ob Silvani Paletti osrednji pesniški glas rezijanščine, solbaškega narečja, ki ga danes govori komaj kaj več kot tisoč ljudi. Njegove izbrane pesmi so lani pri Slovenski matici izšle v zbirki Zeleni okrišiji - Zelene krošnje, kjer se izvirniki prepletajo s prepesnitvami v knjižno slovenščino, za katere je poskrbel Marko Kravos.

Renato Quaglia (foto vir: Novi glas)

Nagrada SEP angažirani pisateljici

Danes ob 17. uri bodo na sedežu Srednjeevropske pobude (SEP) v tržaški ulici Genova podelili pisateljsko nagrado za mlade avtorje. Letošnja nagrajenka SEP je hrvaška književnica Luiza Bouharaoua (1985), ki jo odlikuje poetična, psihološko poglobljena, a neposredna in stvarna pisava. “Svoje umetniško delo je prešila z družbeno aktivnostjo - kot aktivistka, feministka, organizatorica, kulturna delavka in producentka,” so zapisali v utemeljitvi. Kot ustanoviteljica in koordinatorica nevladne organizacije Skribonauti oblikuje in vodi literarne in umetniške programe za zapornike in zapornice na Hrvaškem, eden od rezultatov projekta je tudi kratkoprozna zbirka Nastavi priču (Nadaljuj zgodbo), ki je prejela nagrado za socialno inovacijo SozialMarie 2021. Knjiga kratkih zgodb Jesmo li to bili mi (Smo bili to mi), za katero je Luiza Bouharaoua prejela več nagrad, pa je “postjugoslovanska, povojna proza generacije osemdesetih, ki svojo eksistenco, fluidno identiteto, odnose in vrednote odkriva v močno prekarizirani družbi izkoriščevalskega kapitalizma in brezglavega potrošništva”.

Nagrado Srednjeevropske pobude (SEP) za mlade avtorje bo danes v Trstu prejela hrvaška pisateljica Luiza Bouharaoua. Foto: Ema Berdnaz

Na 20. mednarodnem komparativističnem kolokviju Estetika in literatura: ontološki in družbeni vidiki bodo danes in jutri na Filozofski fakulteti v Ljubljani obravnavali “zapletena razmerja med estetskimi, etičnimi in epistemičnimi razsežnostmi literature v različnih družbenih kontekstih”.

Na sobotni matineji v Štanjelu bodo razglasili dobitnico ali dobitnika kristala, nagrade za najboljši prispevek v festivalskem zborniku, ob 18.30 bo sledil vrhunec vsakokratne Vilenice, podelitev glavne nagrade v kraški jami. Prav tam so na prvem večeru poezije, ki sta ga pripravila Marjan Suša in Pavel Skrinjar, leta 1980 svoje pesmi brali Danilo Dolci, Ciril Zlobec, Aleksander Peršolja in Marko Kravos. Vse ostalo je - se reče - zgodovina.  


Najbolj brano