Ego in fabula

Letošnja krovna tema festival ob tradicionalni avtorski navzočnosti nadgrajuje s specifiko obravnave položaja avtorja / avtorice v lastnem literarnem delu, geslo festivala pa polemizira z vprašanjem obravnave avtobiografskih razsežnosti literarnega dela.

Porast bolj ali manj odkritega avtobiografskega pisanja zahteva razmislek tako o njegovih pojavnih oblikah kot obrazih njegove motiviranosti. Če je bilo pisanje o lastnem življenju nekoč idiosinkrazija posameznih pisateljev in se je nekoliko povečalo s pričevanji o skrajnih razmerah, če se je pred štirimi desetletji pojavila oznaka “avtofikcija”, sredi osemdesetih pa so zaznali “novo iskrenost”, je avtobiografsko pisanje danes eden osrednjih pojavov večine literarnih sistemov.

Sodobna avtobiografistika - od klasičnih, kronološko začrtanih avtobiografij, ki si prizadevajo za celovit popis življenja posameznika, do vsakršnega fragmentarnega oziroma mozaičnega pisanja, temelječega na lastnih spominskih okruških, anekdotah, dnevniških zapiskih, pismih, esejih in drugem - je tematsko žarišče prestavila v človekovo intimno sfero, njegovo vsakdanjost, tudi skrajnost.

Zakaj se je avtobiografska pisava razmahnila ravno v dobi virtualnosti?

Zakaj se je avtobiografska pisava razmahnila ravno v dobi virtualnosti, informacijske zasičenosti, potrošniške površinskosti, lažnih novic, prerokov in sebkov? Je danes teže ustvariti literarno iluzijo in se vanjo vživljati? Ali pisatelja in bralca namišljenih zgodb prerašča zunajliterarna sfera z množico zgodb iz marketinških, volilnih kampanj, resničnostnih oddaj, zapisov na družbenih omrežjih, in tako na polju fiktivnosti izgubljata boj?

Ali je v 21. stoletju, ki ga simbolizira pobezljani potrošnik v poplavi informacij, površinskost dojemanja in umovanja in ki se vse bolj kaže kot stoletje pozabe, avtobiografsko pisanje avtorski poskus zajetja spomina, iskanja lastne istovetnosti ali eden prehodnih simptomov novodobnega narcisizma, ekshibicionizma, voajerizma?  

Andrej Pleterski je član žirije za Vilenico.

---