Divje popotovanje od Keltov do nas
Lanski vileniški lavreat, srbski pisatelj Dragan Velikić, se med slovenske bralce letos vrača z romanom Naslov, ki bo v slovenskem prevodu kmalu izšel v zbirki Vilenica pri Cankarjevi založbi.
Dragan Velikić med lanskim spustom v Vilenico Foto: Andraž Gombač
Roman Adresa je lani izšel pri beograjski Laguni in sočasno je Dragan Velikić v kraški jami prejel nagrado vilenica. “Mesto je kot prostor mojih romanov prisotno že od prvenca Via Pula pa vse do Naslova,” nam je pripovedoval v intervjuju za lansko festivalsko prilogo. “Poleg Beograda in Pulja sta tu še Dunaj in Budimpešta. V vseh teh mestih sem živel, torej ni nič bolj logično od tega, da se tudi moji junaki gibajo po krajih, ki jih dobro poznam. Zamislil sem si, da bi v Naslovu ulovil življenje Beograda, njegovo bivanje v času, pa tudi življenje nekega običajnega človeka v tem mestu.”
Roman Naslov je kakor že prejšnjega Velikićevega, Preiskovalca, predlani izdanega prav tako pri Cankarjevi založbi, prevedla Đurđa Strsoglavec, predavateljica južnoslovanskih književnosti in prevajanja v slovenščino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in predsednica Društva slovenskih književnih prevajalcev.
“Velikićev Naslov je neprizanesljiv do skorumpirane in razbojniške oblasti, do ideoloških spreobrnjencev, do sprevračanja zgodovine, do zamolčevanja, do zaslepljevanja, do tistih, ki na volitvah glasujejo za temo, do molčavcev in dvigovalcev rok, ki mislijo - če že kaj mislijo - samo na lastno korist.”
Đurđa Strsoglavec
prevajalka
Pripovedovalec v Preiskovalcu pravi: “Kakšna božja previdnost za začetku življenja podeli prizor, katerega smisel je nerazumljiv? Ali na kakšnem delu poti čaka rešitev rebusa, napisanega v otroštvu? Svet je prekrit z znamenji.”
In tudi Vladan, protagonist romana Naslov, meni, da je svet prekrit z znamenji, in tudi on želi najti rešitev rebusa, napisanega v otroštvu, pojasnjuje Đurđa Strsoglavec: “Preden jo na koncu (ki je konec romana in hkrati začetek pravega življenja) najde, nas Velikić vodi po Beogradu različnih časov. Od keltskega plemena, ki je ob sotočju Save in Donave na vzpetini Kalemegdana postavilo mesto Singidun, prek tistih, ki so ga poimenovali Singidunum, Alba Graeca, Beli grad, Dar Al Džihad, Belgrat, Fehérvár, do sedanjosti, v kateri se uresničujejo faraonske sanje razbojniške druščine, največji gradbeni podvig oblasti: Beograd na vodi. Vladan, dokumentarist v službi in dokumentarist v prostem času, si želi napisati knjigo o Beogradu, ki bo mesto prikazala tako, kot si zasluži, ki bo zaobjela genius loci mesta, ki je večje od svojih prebivalcev.”
Lunapark Srbija
Marsikaj je šlo skozi Beograd, nam je na lanski Vilenici pripovedoval pisatelj: “Toliko narodov, vojsk, različnih življenj, vse to je moralo pustiti sledi. Ena linija romana spremlja življenje mesta od rimskih časov do danes. Glavni junak je kustos v Poštnem muzeju. Že samo s tem sem določil njegovo vizuro, ki je postala tudi moja, zaradi česar sem se ukvarjal z velikimi sistemi, kakršna sta pošta in železnica.”
Segel je vse do naše dobe: “Tu je vsakdanjost Beograda danes, v času vladavine razbojniške tovarišije - strankarskega vrha na oblasti. Ni pretirano reči, da je Beograd pod okupacijo. Tukaj ljudje stradajo, dobesedno se ubijajo, ker ne morejo plačati računa za elektriko. Zato ves ta lunapark, v katerega je spremenjena Srbija. Zato jelke, dedki Mrazi, sanke in jeleni na ulicah in trgih Beograda, zato panoji, novoletni okraski od oktobra do marca, vsa ta lažna pravljičnost - čarovničina hiša za Janka in Metko, zato resničnostni šovi na televizijah z nacionalno frekvenco, da ti bedni in ponižani državljani ne bi videli, v čem živijo. Srbija je dežela pod anestezijo.”
Spet tudi Slovenija
Videti je, ugotavlja prevajalka, kakor da Vladana vodi prepričanje prvoosebnega pripovedovalca iz romana Preiskovalec: “Pisanje ni nič drugega kot dešifriranje znamenj v tkanju vsakdanjika.”
Roman Naslov je gosta mreža, palimpsest, ki bralcu ne privošči oddiha, pravi Đurđa Strsoglavec. Kolesje se neusmiljeno vrti v vse smeri časa in prostora, tudi tja in tedaj, ko je bila sedanja Slovenija njun sestavni del. Poleg tega zna biti marsikomu za hip toplo pri srcu, ko bo prebral besede, ki jih je Dragan Velikić pripisal svoji literarni osebi: “Dobro ve, v kakšni državi živi. Srbija ni Švica. Žal tudi Slovenija ni.”
V Preiskovalcu smo potovali predvsem po Istri in Solunu, v Naslovu skočimo v Rim, Vrnjačko Banjo in Rovinj, predvsem pa potujemo po in v času, pravi Đurđa Strsoglavec: “Kakor Vladan beremo Beograd kot knjigo. Na tem potovanju je veliko smrti in veliko ljubezni - za eno, najpomembnejšo v Vladanovem življenju, poskrbi sedanji kaos pri vzdrževanju beograjskih večstanovanjskih hiš.”
Knjiga se bo kot še kako aktualna izkazala tudi Slovencem, še poudarja prevajalka: “Velikićev Naslov je neprizanesljiv do skorumpirane in razbojniške oblasti, do ideoloških spreobrnjencev, do sprevračanja zgodovine, do zamolčevanja, do zaslepljevanja, do tistih, ki na volitvah glasujejo za temo, do molčavcev in dvigovalcev rok, ki mislijo - če že kaj mislijo - samo na lastno korist; 'ubogi v duhu razkrojijo vsako ideologijo, vsak sistem zaradi majhne, bedne koristi, zaradi svoje riti in želodca'. Nekam znano, ne res?”