Veliki Prešernovi nagradi prejmeta Ema Kugler in Herman Gvardjančič, nagradi sklada tudi Dušan Jelinčič in Aleksander Gadžijev
Kultura
02. 12. 2022, 13.08
, posodobljeno: 04. 12. 2022, 21.23
Veliki Prešernovi nagradi bosta na predvečer prihajajočega kulturnega praznika prejela multidisciplinarna umetnica Ema Kugler in slikar Herman Gvardjančič, nagrade Prešernovega sklada pa pisatelj in novinar Dušan Jelinčič, skladatelj Drago Ivanuša, pianist Aleksander Gadžijev, akademski slikar Nikolaj Beer, režiser in scenarist Matevž Luzar ter arhitekturni atelje Medprostor.
LJUBLJANA
> “Ne manjka nam umetnikov, ki si zaslužijo nagrade - manjka nagrad!” je na današnji razglasitvi letošnjih Prešernovih nagrajencev v Narodni galeriji poudaril Jožef Muhovič, predsednik odbora Prešernovega sklada. Poudaril je, da 15-članski odbor nagrajence z vsaj dvotretjinsko podporo izglasuje med tistimi, ki jih predlagajo strokovne komisije za različna področja. Letos so prejeli kar 109 predlogov, ki so prispele na javni poziv, še tri pa so predlagali člani področnih komisij. “Izbira še zdaleč ni bila lahka,“ ”je pojasnil Muhovič.
Ta veseli dan kulture nas bo jutri končno spet bogatil v živo in brez omejitev, takšna je bila tudi današnja tiskovna konferenca, na kateri so zbrani najglasneje zaploskali dobitnikoma velike Prešernove nagrade za življenjski opus, najvišjega priznanja, ki ga umetnica ali umetnik lahko prejmeta v Sloveniji.
Strokovna komisija za uprizoritvene umetnosti je v utemeljitvi zapisala, da multidisciplinarna umetnica Ema Kugler v skoraj štiridesetih letih delovanja ves čas išče nove poti izražanja, raziskuje različne medije, jih pretaplja in sestavlja v nove oblike umetniških sporočil, “prevaja svoje notranje podobe in ne sledi trenutnim likovnim in umetniškim smernicam, praviloma jih prehiteva ter presega okvir časa in prostora v katerem deluje”.
Strokovna komisija za avdiovizualne umetnosti pa ugotavlja, da je Ema Kugler v slovenskem filmu ime izjeme, pa ne toliko zato, ker njene celovečerne filme - Phantom (2004), Le Grand macabre (2005), Za konec časa (2009), Odmevi časa (2013) in Človek s senco (2019) - odlikuje izrazita in izvirna avtorska poetika, ampak ker “kuglerjevski film ni narativen, temveč je evokativen: deluje kot polje vznikanja podob”.
Akademski slikar Herman Gvardjančič je že desetletja ena osrednjih figur slovenske likovne umetnosti, “najizrazitejši predstavnik ekspresionističnega kreativnega habitusa, prežetega s severnjaškim nadihom, ki ga dopolnjuje s specifično osebno in lokalno izkušnjo, z mojstrskim obvladovanjem metierja in slikarsko strastjo, vse to pa v svojih delih zaokroži v dovršeno celoto”, beremo v utemeljitvi.
Njegov opus je “konsistenten in obenem raznolik, z izrazito rdečo nitjo na eni in edinstvenimi presežki na drugi strani”. Kot umetnik” ni nikoli izgubil kondicije in intenzivnosti in nikoli ni zapadel v površno, prazno perpetuiranje lastne preteklosti, ampak je kontinuirano postajal vse boljši”.
Kar dve nagradi Prešernovega sklada za dosežke v minulih treh letih gresta med Slovence v Italiji - član upravnega odbora, urednik goriškega tednika Novi glas Jurij Paljk,je z veseljem in ponosom prebral utemeljitev nagrade, ki jo pisatelj Dušan Jelinčič prejme za roman Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca, izdan pri tržaški Mladiki, medtem ko si jo je goriški pianist Aleksander Gadžijev prislužil s solističnimi recitali in izvedbami klavirskih koncertov na domačih in tujih odrih.
“Ko sem prejel telefonski klic iz Ljubljane, da sem prejemnik najprestižnejše slovenske nagrade za umetnost sploh, nisem mogel verjeti. Zajecljal sem, čisto zares: 'Je to šala?' Moja reakcija je torej bila osuplost, ki pa jo je takoj izpodrinilo - priznam - viharno veselje,” nam je pred nekaj minutami povedal Jelinčič.
“Kadar kaj dobiš nepričakovano, je tem slajše ... Občutil sem tudi odgovornost, težko kot skalo, saj sem nagrado prejel za roman Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca, kar ima menda večplastni pomen. Spomnil sem se očeta, saj sem opisal njegovo dolgoletno trpljenje v fašističnih ječah, in pomislil, kako sem se mu s tem romanom oddolžil. In predvsem: kako šele bi bil ponosen name. Počastil sem tudi celotno primorsko in tigrovsko epopejo. In prav je tako!”
Šele v teh trenutkih, ko se vse siloviteje zgrinjajo čestitke, zares dojema, da gre za nekaj velikega. “V skoraj vsakem sporočilu se ponavlja beseda, težka kot skala: ZASLUŽENO. Priznam, da mi je nadvse toplo pri srcu. Potem si lahko rečeš: no, nekaj sem pa le ustvaril,” še pravi pisatelj.
Uspelo nam je priklicati tudi drugega primorskega nagrajenca. “O, to je vsekakor velika čast. Je nisem pričakoval,” pravi Gadžijev. Oglasil se nam je na letališču v Rimu, sredi koncertne turneje, med letom s Sardinije proti Firencam. Čakajo ga še v Švici, Nemčiji in Gruziji, božične praznike pa bo preživel doma v Gorici.
“Upam, da bo nagrada Prešernovega sklada nova priložnost, da ime Slovenije spet ponesem v svet. Počaščen sem, sploh ker sem tudi ambasador goriško-novogoriške Evropske prestolnice kulture 2025,” pravi pianist, ki po svetu osvaja najuglednejše nagrade. “Ampak nagrada Prešernovega sklada je druge vrste, ni tekmovalna, ampak državna in ... nekaj globljega.”
Enakovredne prejmejo še skladatelj gledališke in filmske glasbe Drago Ivanuša za projekte med letoma 2019 in 2022, akademski slikar Nikolaj Beer za cikel razstav v letih 2021 in 2022, režiser in scenarist Matevž Luzar za film Orkester ter atelje Medprostor za dosežke v preteklih treh letih.
Umetniki, ki jim je danes na razglasitvi že čestitala ministrica za kulturo Asta Vrečko, bodo nagrade tradicionalno prejeli 7. februarja, na predvečer kulturnega praznika. Proslavo v Cankarjevem domu bo režiral Matjaž Farič.