Veliki Prešernovi nagradi Bjanki Adžić Ursulov in Filipu Robarju Dorinu

Veliki Prešernovi nagradi za življenjsko delo bosta 7. februarja, na predvečer praznika kulture, v Cankarjevem domu prejela kostumografka in scenografka Bjanka Adžić Ursulov ter filmski režiser in scenarist Filip Robar Dorin. Med prejemniki nagrad Prešernovega sklada za dosežke v zadnjih treh letih je tudi mednarodno uveljavljena dirigentka Martina Batič iz Ajdovščine.

Odpri galerijo

SLOVENIJA > Kostumografka in scenografka Bjanka Adžić Ursulov, leta 1950 rojena v Nikšiću v Črni gori, je leta 1978 diplomirala na Akademiji za uporabno umetnost v Beogradu, kmalu zatem pa začela ustvarjati v Sloveniji.

V štirih desetletjih je sodelovala tako z vsemi pomembnejšimi gledališči v državah nekdanje Jugoslavije kakor tudi z več gledališči v Italiji, Franciji, Avstriji, Veliki Britaniji in Nemčiji. Ustvarila je kostumografije za več kot 170 gledaliških predstav in vrsto televizijskih filmov. Pri nekaj deset gledaliških predstavah je sodelovala kot scenografka.

V Sloveniji je najprej soustvarjala predstave svojega nekdanjega profesorja, slovitega režiserja Ljubiše Ristića, zatem je največ sodelovala z Dušanom Jovanovićem, Matejo Koležnik, Matjažem Zupančičem in Januszem Kico. Večkrat sodeluje tudi s primorskimi gledališči, najpogosteje s SNG Nova Gorica - na tamkajšnjem velikem odru so prejšnji mesec premierno uprizorili Shakespearovega Macbetha v režiji Janusza Kice in v njenih kostumih.

Leta 1997 je prejela nagrado Prešernovega sklada “za dosežke na področju gledališke kostumografije”.

Je “odlična poznavalka zgodovinskih slogov in se z njimi zlahka poigrava, prav tako se inovativno poigrava z materiali ter ima neverjeten smisel za detajl in celoto”, so zapisali v utemeljitvi za veliko Prešernovo nagrado. “Njena kostumografija je zmeraj v funkciji psihologije dramskih oseb in odrskega dogajanja.”

Mojster dokumentarnega filma

Filmski režiser in scenarist Filip Robar Dorin, leta 1940 rojen v Boru v Srbiji, je po študiju primerjalne književnosti in filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani odpotoval v ZDA in v Chicagu doštudiral še filmsko režijo. Na inštitutu Montesano v Gstaadu v Nemčiji je dve leti poučeval filmsko prakso in zgodovino, zatem je bil do leta 1980 asistent za filmsko režijo in igro na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. V začetku osemdesetih let je ustanovil eno prvih neodvisnih producentskih podjetij Filmske alternative, pozneje še Filmal Pro. Kot filmski ustvarjalec je posnel več kot trideset kratkih in srednjemetražnih dokumentarnih in igranih filmov.

Z mnogimi je izpodjedal slovensko nestrpnost, zlasti s svojim najslavnejšim - v Ovnih in mamutih (1985) je prikazal vsakdan priseljenih delavcev iz nekdanjih jugoslovanskih republik in za film prejel veliko nagrado festivala v Mannheimu. Pred desetimi leti se je v celovečernem dokumentarnem filmu Veter se požvižga lotil slovensko-italijanskih odnosov v minulem stoletju, zlasti fašističnega nasilja nad Slovenci.

Za film Veter v mreži je leta 1990 prejel Nagrado Prešernovega sklada za “scenarij, režijo in montažo filma”  ter zlato areno za režijo na Puljskem filmskem festivalu. V letih 1998-2003 je bil direktor filmskega sklada. Leta 2010 je na Festivalu slovenskega filma v Piranu prejel nagrado Metoda Badjure za življenjsko delo, leta 2017 pa še nagrado Franceta Štiglica za “življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije”.

V utemeljitvi za Prešernovo nagrado je Dorin opisan kot “angažiran avtor, ki razgrne vso kompleksnost obravnavane snovi in pri tem ne skriva svojega stališča”, poudarjajo pa še, da je njegova odlika “igrano-dokumentarna forma, ki predstavlja sintezo neumišljenega in umišljenega filma, ki želi izvleči resnico”.

Glasba, literatura, arhitektura ...

Med nagrajenci Prešernovega sklada je tudi mednarodno uveljavljena dirigentka Martina Batič iz Ajdovščine. Po študiju na Akademiji za glasbo v Ljubljani in Visoki šoli za glasbo v Münchnu je leta 2006 zmagala na uglednem mednarodnem tekmovanju dirigentov Eric Ericson na Švedskem. S tem so se ji odprla vrata največjih evropskih koncertnih hiš. Trenutno je direktorica uglednega 95-članskega zbora Francoskega radia, ki je v svojih vrstah nedavno gostil tudi 23 dijakov Srednje šole Vena Pilona iz Ajdovščine, dirigentkinega rojstnega kraja. Na predvečer kulturnega praznika bo nagrado prejela za “poustvarjalne dosežke v minulih treh letih”.

Gledališka in filmska igralka Maruša Majer bo nagrado Prešernovega sklada prejela za vlogo v Burgerjevem filmu Ivan in za več drugih vlog iz zadnjih treh let, ilustrator, stripar in animator Dušan Kastelic za kratki film Celica, skladatelj in dirigent Tomaž Svete za Koncert za dve violini in godala ter operi Ada in Antigona, pesnik in pisatelj Jure Jakob za pesniško zbirko Lakota, izdano pri LUD Literatura, arhitekta Tina Gregorič in Aljoša Dekleva iz biroja Dekleva Gregorič arhitekti pa za dosežke zadnjih treh let.

Kulturni program letošnje proslave bosta ustvarila režiserja Martin Srebotnjak in Metod Pevec. Srebotnjak je ob današnji razglasitvi nagrajencev v Kinodvoru dejal, da bo proslava zasnovana bolj filmsko oziroma avdiovizualno v dialogu s Prešernom. Njegov lik bodo popeljali tudi med ljudi, na ulice in v nakupovalna središča.

Srebotnjak je že leta 2001 posnel komedijo Oda Prešernu, v kateri se je satrično lotil prav proslave v čast Prešernu.  

---