V spomin in opomin
Prostorska instalacija, ki jo je ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta mlada Kraševka Ines Pahor postavila v Pomniku miru na Cerju, obiskovalce opominja, kako pomembno je preprečevati grozote.
Ines Pahor z instalacijo opominja, da se grozote, kakršna je bil
holokavst, ne bi smele več dogajati. Foto: Alenka Ožbot
CERJE
> V do zadnjega kotička napolnjeni konferenčni dvorani Pomnika miru so na petkovem odprtju razstave obiskovalce pretresli zgodovinski podatki o holokavstu, fotografije taboriščnikov in filmska pripoved enega od preživelih, čustva so prebudili tudi nežni toni kvarteta Glasbenega društva Nova.
Večletni projekt je nadgrajevala
“Ines Pahor se je že pred petimi leti odločila, da bo svojo ustvarjalnost in talent posvetila prav tej zahtevni temi. S svojimi inštalacijami, fotografijami in pričami tistega časa se je dotaknila duše številnih obiskovalcev vseh generacij,” je poudaril profesor Danilo Ravbar.
Mlada ustvarjalka je holokavst izbrala za temo maturitetne naloge. Razstavo je prvič postavila leta 2016 v Mladinskem centru Podlaga v Sežani. “Leta 2017, ko sem prejela naziv osebnost Primorske meseca januarja, sem jo ponovila v Kosovelovem domu v Sežani, tretjič je bila postavljena v Šiški na državni proslavi ob dnevu spomina na žrtve holokavsta, tako da je zdaj na ogled četrtič,” pojasnjuje Ines Pahor, ki zaključuje študij na ljubljanski pedagoški fakulteti. “Ta tema se žal zelo odmika od mlajših generacij. Zato je tudi nastala razstava - da bi moji vrstniki izvedeli kaj o tem oziroma da se to res ne bi več ponovilo,” poudarja avtorica, ki je večletni projekt stalno nadgrajevala.
Drevo v obliki Davidove zvezde
V prvem prostoru obiskovalci spoznajo zgodbo interniranca Leona Rodice, nato se povzpnejo v osrednji zatemnjen prostor, kjer zagledajo belo drevo, ki raste iz korenin v obliki Davidove zvezde. “Drevo zraste v veje, ki se zaključijo z rokami, pod drevesom in na njem so sive človeške figurice, ki plezajo na to drevo življenja,” opisuje umetnica.
Na levi strani je dolg trak s številkami Primorcev in Primork, odpeljanih v Auschwitz leta 1944, razstavo dopolnjujejo risba taboriščnikov, zgodba interniranke ter fotografije taboriščnikov in izgnancev, s katerimi se je Ines Pahor pogovarjala. Razstava Holokavst 27.1.1945 bo v kletnih prostorih pomnika na ogled do 5. maja.