V koprskem gledališču kljub neljubim razmeram bogat program za otroke

Včeraj točno opoldne je koordinator in organizator kulturnih programov Matej Sukič v veliki dvorani koprskega gledališča spet pozdravil občinstvo. A iz kartona izrezanim obiskovalcem so se pridružili samo novinarji, zamaskirani, razmaknjeni. Gostitelji so jim pojasnili, da že predolgo pogrešajo stik z občinstvom, so se pa zato v minulem letu marsičesa naučili ...

KOPER > “Pomembno je, da se ljudje, ki delamo v javnih zavodih, obnašamo odgovorno in da resno jemljemo namen in vlogo teh zavodov, ki s svojim delom ohranjajo družbo pri zdravi pameti,” je uvodoma dejala direktorica Katja Pegan. “Od 1. septembra do 31. decembra smo živeli v hibridnem obdobju: malo smo igrali zunaj, malo notri, malo pred kamerami, malo na zoomu, vsepovsod, da smo lahko opravljali svoje poslanstvo.”

V minulem letu so kljub vsem oviram praznovali 20-letnico teatra, nizali so pogovore z igralci in gosti, predstave za odrasle in otroke, posneli zvočno knjigo, opravljali pedagoško delo, izdajali gledališke publikacije ... Te dni potekajo vaje za krstno uprizoritev “podtalne komedije” Birokrati, ki jo je po njihovem naročilu napisal Jure Karas, režira jo Jaka Ivanc, v njej pa bodo nastopili vsi igralci hišnega ansambla. “Predstave delamo za oder, zaživeti morajo pred občinstvom, zato nas tako v našem kakor v drugih gledališčih zelo bremeni, da se nekaj rodi - pa ne more v svet, ampak mora čakati. To je frustrirajoče,” poudarja Katja Pegan. “Obenem pa razmere od nas zahtevajo, da si nenehno izmišljujemo nove formate, nekaj, kar ni niti gledališka predstava niti televizijska oddaja. Stik, nujen za teater, iščemo vsaj prek telefona. V živo.”

Siniša Bukinac, plesalec in koreograf

“Otroci premorejo igrivost, radoživost, iznajdljivost, domišljijo, ustvarjalnost, veselje. Potem ko odrastemo, to vzdržujemo z obiski galerij, gledališč ... Potrebujemo umetnost!”

Teater je živ organizem, mi se moramo prilagajati njemu, ne on nam, rad ponavlja igralec Igor Štamulak, ki tudi po osmih letih nadaljuje niz priljubljenih predstav za otroke Skok v pravljico, zdaj spletnih. Tudi zadnji december je bil živahen, poln predstav, ki pa so seveda potekale v drugačnem vzdušju in zlasti z več varnostnimi ukrepi. “V gledališču smo vzpostavili mehurček, pazili smo, izogibali smo se druženju pred predstavami in po njih,” pravi Štamulak. Prek kamer in spleta resda lahko dosežejo več gledalcev, a je tako teže komunicirati z njimi, še dodaja igralec in prizna: “Če zdaj kaj pogrešam, pogrešam aplavze. Igralci smo narcisoidni in potrebujemo potrditve.”

V zadnjem letu so se marsičesa naučili - vsak od soustvarjalcev je k celoti prispeval po svojih močeh, veliko so postorili doma, kjer so igralci pisali scenarije, preden so koščke sestavili v celoto, imenovano predstava - naj bo prava na odru ali zasilno virtualna. “Teater je preživel že tisočletja, ena pandemija ga ne more zrušiti,” z nasmehom ugotavlja Igor Štamulak.

S pravljico na potep

Za še posebej zvesto občinstvo so se izkazali otroci, kajpada s pomočjo staršev in šole, poudarjajo v gledališču, kjer so že spomladi začeli niz gledaliških učnih ur prek zooma.

Na festivalu Pri svetilniku, ki je praznoval desetletnico, so 14 predstav odigrali pred občinstvom v mali dvorani, nakar so se morali zateči na splet. Tam bo v soboto ob 10:30 s Čarovnikom iz Oza zaživel tudi letošnji otroški program za abonmaja Mavrična ribica in Mali oder. Do konca aprila se bo zvrstilo 16 predstav. “Dosedanji odzivi so zelo dobri, gledalci so veseli, da smo se odločili za nadaljevanje programa,” pravi pedagoginja Vanja Korenč. “Starši nam pišejo, da so otroci pogrešali gledališče, potrebujejo ga, na računalniku želijo poleg šolskih spremljati še druge vsebine.”

Šolam ponujajo tudi celovit pedagoški program, s katerim želijo v pouk vnesti kulturne vsebine, predvsem oglede predstav, nekatere tudi z možnostjo interakcij, s šolami pa želijo pripraviti tudi program ob prihajajočem kulturnem prazniku.

V Turčijo, Afriko in še marsikam bo v nizu S pravljico po svetu mlade popeljala igralka Anja Drnovšek, ki se je v branju pravljic že izmojstrila s prenosi iz svojega doma, poslej pa se bo oglašala iz gledališke maskirnice, kjer bosta z njo sodelovali maskerka Sara in garderoberka Anja, za gledalca sicer nevidni, a zelo pomembni, vešči soustvarjalki predstav. Na prvi pravljični potep po svetu bodo z otroki krenili v nedeljo ob 11. uri, odpluli bodo s privezov na youtube kanalu in facebook profilu Gledališča Koper.

Samo pravljice bodo ostale brezplačne. Kdor si jeseni ni priskrbel abonmaja, bo poslej lahko kupil vstopnico, naprodaj po tri evre.

Nekaj plesa in še Desa

V hibridnem formatu bodo kmalu zaživeli interaktivni pogovori za odrasle, v katerih bo znane obraze gostila stara znanka koprskega občinstva Desa Muck, po novem vedeževalka, obdana z raziskovalno ekipo. Projekt Pozor, prihodnost z Deso Muck! bodo prodajali tudi kolektivom podjetij, napovedujejo v gledališču.

Načrtujejo še kratki plesni pravljici Rdeča kapica in Žabji kralj, pri katerih bo ključno vlogo odigral dolgoletni sodelavec koprskega gledališča, plesalec in koreograf Siniša Bukinac. Včeraj je pojasnil, da je obdobje epidemije in omejitev še posebej težko za plesalce, saj so odvisni od telesa v prostoru in do gledalca ne morejo priti z besedo ali sliko prek spleta. Pohvalil je Gledališče Koper. “Je izjemno ustvarjalno, pogumno in razumevajoče tako do ustvarjalcev kakor do gledalcev,” ugotavlja plesalec in seveda tudi uživalec umetnosti. “Otroci premorejo igrivost, radoživost, iznajdljivost, domišljijo, ustvarjalnost, veselje. Potem ko odrastemo, to vzdržujemo z obiski galerij, gledališč ... Potrebujemo umetnost!” pravi Bukinac. Noče pristati zgolj na nenehno izmenjavanje stresa in plehke sprostitve, ki ju dan za dnem vsiljujejo odraslim.

---