Ustvarjati za umetnost ali za preživetje

Začetek leta je v Lokarjevi galeriji že tradicionalno rezerviran za predstavitev novih članov Društva likovnih umetnikov Severne Primorske. Na razstavi Mozaik z letnico 2020 svoja dela predstavljajo Miran Bratuš, Klemen Brun, Ana Cizej, Katarina Spacal, Luka Širok, Špela Volčič, Nežka Zamar in Gregor Žitko. Tudi tokrat se pred gledalcem razpira mozaik različnih ustvarjalnih govoric in pristopov.

AJDOVŠČINA > “Mladi umetniki si danes želijo razgibane umetniške scene in dogajanja, in očitno se jim zdi, da to v tej regiji lahko dobijo v našem društvu. Verjetno smo daleč najaktivnejši v okviru Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Očitno sta društvo in z njim tudi galerija med umetniki postala prepoznana kot zanimivo okolje, ki ponuja izmenjalne razstave, mednarodne projekte,” je povedal predsednik Društva likovnih umetnikov Severne Primorske in vodja Lokarjeve galerije Vladimir Bačič.

Mladi, ki zdaj predstavljajo že skoraj polovico 52-članskega društva, po Bačičevih besedah prinašajo novo ustvarjalno in siceršnjo energijo. “Zato je prav, da jih primerno predstavimo. Vodilo galerije je že ves čas omogočiti mladim umetnikom, da se na začetku poti predstavijo širši javnosti v galerijskem prostoru in pokažejo, v katero smer jih bo pot vodila v nadaljnjem ustvarjalnem življenju,” je še povedal vodja galerije.

Vladimir Bačič

vodja Lokarjeve galerije

“Vodilo galerije je že ves čas omogočiti mladim umetnikom, da se na začetku poti predstavijo širši javnosti v galerijskem prostoru in pokažejo, v katero smer jih bo pot vodila v nadaljnjem ustvarjalnem življenju.”

Osem ustvarjalnih pogledov

V Mozaiku 2020 se predstavlja osem novih članov. Večina je končala študij slikarstva na likovnih akademijah v Ljubljani (Ana Cizej, Gregor Žitko) ali v Benetkah (Klemen Brun, Luka Širok, Nežka Zamar), dva sta na istih akademijah zaključila študij vizualne komunikacije in sodobne vizualne umetnosti (Miran Bratuš, Špela Volčič), izjema je Katarina Spacal, ki je končala študij na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani, na oddelku oblikovanja tekstilij in oblačil.

Vsakega zaznamuje svojevrstna likovna govorica, v kateri, pravijo, ni prostora za omejevanje znotraj določenih okvirov, še manj za podrejanje trendom trga. To pa v okolju, ki je, kot je bilo večkrat izpostavljeno, vsaj v Sloveniji umetnosti in umetnikom nenaklonjeno, postavlja velike izzive. “Ustvarjati moramo skoraj bipolarno, nekaj za preživetje, drugo za umetnost,” je opozoril Ljubljančan Miran Bratuš (1988), ki se ukvarja s fotografijo in filmom. Novogoriški slikar Klemen Brun (1974), ki živi in ustvarja med Slovenijo in Nemčijo, je povedal: “Sem eden redkih, ki se relativno dobro preživljam s svojim delom in imam srečo, da se lahko lahko izražam svobodno, ne podrejam se trendu in trgu, ampak sledim instinktu in tako tudi slikam. Zato so mogoče moje slike barvno in gestualno divje. Zvest ostajam figuraliki in potezam risbe, kljub številnim barvnim nanosom, ki mi pomenijo predvsem raziskovanje slikarskega dela.”

Umetnost je delo

Interdisciplinarna vizualna umetnica Nežka Zamar (1990), ki živi in ustvarja v Ljubljani in Benetkah, kjer je aktivna članica kolektiva Fondazione Malutta, raziskuje odnos med konceptom in njegovo realizacijo. Umetnost vidi kot delo: “Tako bi morala biti razumljena tudi v širši družbi. Če bi bila, bi bila tudi tako ovrednotena. Koncept ne pride iz srca, ampak iz glave, in to je delo. Imam srečo, da lahko delam, kar me veseli, a to plačam s tem, da nisem plačana.” Pot jo je vodila v Italijo, Turčijo, na Portugalsko in Nizozemsko, kjer je lahko spoznavala različne obraze umetniške scene. In v tej različnosti našla tudi podobnosti. “Povsod me je pozitivno presenetila angažiranost mladih umetnikov. Mislim, da bo to prineslo spremembe.”

Najmlajši med osmimi novimi člani Gregor Žitko (1992) je že med študijem slikarstva, ki ga je lani zaključil z odliko, opozoril na svojstven pristop. Kot je poudaril, gre za analitični ustvarjalni proces, ki temelji na spontanosti in improvizaciji. “Po študiju se težko odklopiš od likovne teorije, zato sem zdaj naredil serijo slik, kjer sta poteza in paleta neobvladljivi, ker sta na podaljšku metle, in nikoli ne moreš zares vedeti, kakšen bo rezultat. Izbral sem edinstven slog, ker pa nikoli ne razmišljam le v eno smer, puščam odprta vrata tudi drugim pristopom.”

Razstava Mozaik 2020 bo odprta do 8. februarja.

---