Tuje pero, njeno črnilo

Kot prevajalka mora spoznati vse mogoče, od latinščine do avstralskih rib. Breda Biščak, Lucijčanka, doma tako na Škofijah kakor v Logatcu, ob Tatjani Jamnik letošnja prejemnica Sovretove nagrade, je bila v torek gostja Kulturnega kluba v nizu Pogovori o branju v koprskem gledališču.

KOPER > Anglistka in komparativistka Breda Biščak (1976) si je najvišjo slovensko prevajalsko nagrado prislužila s prevodom romana ameriškega pisatelja Johna Williamsa Avgust, izdanega pri Mladinski knjigi.

Kot piše v obrazložitvi Sovretove nagrade, slovenski prevod Williamsovega romana Avgust verodostojno odslika rahlo starinsko patino na sicer povsem sodobni angleščini in s tem prispeva k potujitvenemu učinku, ki se izvrstno ujema z izvirnikom. Prevajalka Breda Biščak se je poglobila v rimsko zgodovino in v večni problem slovenjenja antičnih imen ter si tako na ravni skladnje kot na ravni besedišča prizadevala dodobra premleti informacijo, ki jo besedilo podaja, in jo izraziti čim bolj idiomatično. Še več, v prevodu so nekateri podatki točnejši kot v izvirniku. Prevod je jezikovno v splošnem gladek in lahkotno tekoč, tako da brez primerjave z izvirnikom niti ne zaslutimo, kakšne miselne akrobacije se skrivajo v slovenskih stavkih, je še zapisala komisija, ki so jo sestavljali predsednica Nada Grošelj ter člani Aleš Berger, Lijana Dejak, Matej Hriberšek in Majda Kne.

Najprej je bilo novinarstvo

Jasna Čebron je zbranim uvodoma pojasnila, da ima njena gostja “tri jedra: novinarskega, prevajalskega in v zadnjem času tudi psihoterapevtskega”. Na koprski gimnaziji jo je najbolj privlačila matematika, preizkusila se je tudi v leposlovju: “Kaka dva sestavčiča sem objavila v gimnazijskem glasilu Maestral, a sem si kmalu morala priznati, da nimam domišljije, ki se mi za pisanje zdi nujna. Če bi vztrajala, bi najbrž končala pri poskusih literariziranih predelav avtobiografskih zgodb, ki so trenutno sicer v trendu, a malokaj od tega je res dobra literatura,”

Novinarstvo je izkusila v sodelovanju z regionalnim RTV centrom Koper-Capodistria, a po študiju ni dobila možnosti za poklicno nadaljevanje te poti. Nekaj časa je v Kopru s pogodbo za določen čas vodila Ameriški kotiček, pri katerem sta sodelovala Univerza na Primorskem in veleposlaništvo ZDA v Ljubljani. “Kot vemo, so ZDA izredno demokratična država, podobno demokratična pa so bila njihova pričakovanja,” se spominja z ironijo. V Ameriškem kotičku je organizirala kulturni program, nadrejene pa je zaman prepričevala, da gostovanja ameriških diplomatov med študenti niso najbolj priljubljena.

Najraje se pogovarja o književnosti. Že na gimnazijskem literarnem večeru jo je navdušil Marjan Tomšič, s katerim se je pozneje spoprijateljila. Vodila je tudi več pogovorov s Cirilom Zlobcem, nazadnje leta 2015 ob njegovi 90-letnici v Modrijanovi knjigarni v Ljubljani: “To je bilo že po smrti obeh njegovih otrok. Strah me je bilo, nisem vedela, kako naj izpeljem ta večer. Pa je Zlobec prišel z neverjetno milino, tako da je bil to eden mojih najlepših literarnih večerov.”

Breda Biščak (levo) v pogovoru z Jasno Čebron.

Sledi še Mesarjev prehod

Prevajati je začela leta 2005 in doslej podpisala kar 25 knjižnih naslovov, nekatere kot soprevajalka: “Začela sem pri Mladinski knjigi, potem dobila ponudbo za sodelovanje z založbo Modrijan, nadaljevalo se je tako: ena knjiga pri Mladinski, ena pri Modrijanu ... Vmes pa še pri kaki drugi založbi. Modrijan je letos napovedal likvidacijski postopek, kar me zelo žalosti.”

Spominja se, kako je med prevajanjem romana Davida Mitchella Ghostwritten imela težave z naslovom, saj pri nas ne poznamo skrivnih piscev, ki slavnim pomagajo pri avtobiografijah. Urednik na Mladinski knjigi Aleš Berger je predlagal posrečeno rešitev: Tuje pero.

Še prej, pri prvem knjižnem prevodu, romanu Tima Wintona Hiša na Ulici oblakov, je naletela na naštevanje avstralskih rib. K sreči je sosed njenih staršev v bloku morski biolog dr. Lovrenc Lipej. “Pa tudi sicer pri strokovnih izrazih najraje poiščem pomoč strokovnjakov,” pravi.

Večkrat ji je v pomoč prevajalska kolegica Nada Grošelj, med krajšim delom na Tehniški založbi Slovenije pa je kot urednica učbenikov sodelovala z lektorjem Ludvikom Kalužo. “Po izidu mojega prvega prevoda me je opozoril, kaj vse bi bilo dobro popraviti,” se spominja v smehu. “Od takrat se obrnem nanj, ko se kje zataknem. Ključno je, da imaš ob sebi ljudi, ki vedo, kaj jih sprašuješ.”

Eden boljših lektorjev, s katerimi je doslej delala, je Jernej Županič: “Uveljavil se je kot pesnik, pisatelj in prevajalec, predlani je prejel nagrado Radojke Vrančič za mladega prevajalca. Po izobrazbi ni lingvist, diplomiral je iz primerjalne književnosti in filozofije, a ima izreden občutek za jezik.”

Zdaj na Mladinski knjigi sodeluje z urednikom Andrejem Ilcem: “Ima sposobnost natančnega branja, ki jo povezujem samo s prevajalci in z lektorji. Zazna šibka prevajalska mesta.” Leta 2015 sta sodelovala pri prevodu odličnega in odmevnega romana Stoner ameriškega pisatelja Johna Williamsa (1922-1994), lani pa še pri s Sovretovo nagrado ovenčanem delu istega avtorja, Avgustu, modernem romanu s prvim rimskim cesarjem v osrčju. Na koprskem večeru je prevajalka prebrala odlomek angleškega izvirnika, medtem ko je njen prevod zazvenel z glasom Sonje Polanc. Breda Biščak z Williamsom še ni opravila - prevaja njegov roman Butcher's Crossing, ki bo v slovenščini najbrž naslovljen Mesarjev prehod.

Rada prevaja Keitha Lowa, ki niza strašne resnične zgodbe medvojne in povojne Evrope, kot britanski avtor pa piše odlično. Navdušil jo je tudi dr. Egon Pelikan s knjigo o pogumnem protifašističnem slikarju Tonetu Kralju, ki ga bo svet kmalu lahko spoznal v angleškem prevodu.

Ko je treba, se pogumno oglasi tudi Breda Biščak. Predlani je na domačih Škofijah vstala in dvignila glas, šokirana, da beguncev, soljudi v stiski, nočejo niti v kraju, polnem priseljencev z vseh vetrov.  

---