Tri ženske, ena razstava

Pod naslovom Misli v barvah so na dan žena v galeriji Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici odprli razstavo, na kateri se predstavljajo Marina Legovini, Maša Bersan Mašuk in Jasna Merkù. Ob delovnikih bo na ogled do 22. marca, v času prireditev in po dogovoru pa še do 15. maja.

GORICA > Pri eni pridejo do izraza črte, geometrične oblike, različni materiali, strogo zamejene barve. Pri drugi prevladujejo nežne nianse, ki prehajajo druga v drugo, tako kot oblike. Pri tretji so barve močne, energične, jasno začrtani osebki in figure se prekrivajo in ustvarjajo napetost.

Iskreno in predano

Jasna Merkù, Marina Legovini in Maša Bersan Mašuk so zelo različne likovnice. Njihova dela na skupni razstavi Misli v barvah povezujeta “iskrenost in predanost”, saj nas vsaka na svoj način nagovarja “z govorico, ki je univerzalna in se nas dotakne tudi v teh časih, ko nas vse agresivneje nagovarjajo drugačna vizualna sporočila”, ugotavlja umetnostna zgodovinarka Nelida Nemec, ki je na odprtju predstavila umetnice, slovesnost pa je uvedla predsednica centra Franka Žgavec. Obiskovalci so prisluhnili tudi skladbama, ki sta ju zaigrali harfistki Vida Boškin in Petra Devetak, gojenki prof. Tatiane Vidoni pri Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel.

Tržačanko Jasno Merkù, ki poučuje na šolah s slovenskim učnim jezikom v domačem mestu, je študij likovne umetnosti peljal najprej v Urbino, nato pa v Ljubljano. Tam je leta 2002 magistrirala iz vizualne komunikacije. Svoje notranje doživljanje prenaša na papir z abstraktnimi vzorci in več plastmi. Poigrava se s tehnikami in barvami, njeno likovno polje pa je “izčiščeno, zračno in prostorsko premišljeno”, ugotavlja Nelida Nemec. Njeno umetnostno govorico zaznamuje “abstrahiran zapis reminiscenc okolja, v katerem živi in dela”.

Od Rusije do Slovenije

Marina Legovini vabi v nežne, zasanjane pokrajine. Slikarka črpa iz realnosti (gozd, laguna, zasnežena pokrajina), fizično največje slike pa pridejo iz imaginarnih, notranjih svetov. Poleg olja na platnu veliko uporablja akvarelno tehniko, ki ji omogoča “izjemno igro barvnih prelivanj in beline papirja ter ponuja široke možnosti zapisa z eno spontano potezo”. Slikarka, keramičarka in oblikovalka, po rodu iz Tržiča, je umetniško pot začela na državnem umetniškem zavodu Max Fabiani v Gorici, nato pa se šolala na mednarodni šoli za grafiko v Benetkah.

Slikarke se razlikujejo tudi po narodnosti: poleg slovenske in italijanske je zastopana tudi ruska umetnica. Maša Bersan Mašuk se je rodila v Moskvi in tam obiskovala otroško likovno šolo, nato pa še Visoko šolo za likovno umetnost. Leta 1994 je na povabilo organizatorja mednarodnega ateljeja Vivo prišla v Slovenijo in tu ostala. Notranje vzgibe izraža tako s “štafelajnim” slikarstvom (na stojalu in drugih nosilcih) kakor s stenskimi poslikavami predvsem verskih objektov. Uporablja figurativne in vegetativne motive, zelo pozorna je tudi na risbo. Rada ima “dramatične poudarke”, saj je njena izpoved “globoka, podoživeta, strastna”, še ugotavlja umetnostna zgodovinarka.

Razstavo spremlja tudi dvojezični katalog.  

---