Težke, a zelo lepo berljive zgodbe

Lovilci sanj, zbirka šestih kratkih zgodb na moč različnih junakov v težkih, prelomnih življenjskih trenutkih, so prvenec dr. Alenke Koželj, nekdanje Spodnjeidrijčanke, ki je prejšnjo sredo gostovala v idrijski mestni knjižnici in čitalnici. Po knjigi, ki je požela odlične kritike in bila med petimi nominiranimi za prvenec leta, bralci radi segajo.

Z Alenko Koželj (levo) se je pogovarjala Milanka Trušnovec.  Foto: Saša Dragoš
Z Alenko Koželj (levo) se je pogovarjala Milanka Trušnovec.  Foto: Saša Dragoš

IDRIJA > Alenka Koželj (1980), ki je lani doktorirala iz francoske književnosti in izdala Lovilce sanj, je za uvodno javno predstavitev prvenca izbrala Idrijo, kjer je odraščala. Prisluhnilo ji je veliko obiskovalcev, ki so knjigo tudi kupovali, saj si je v knjižnici zaradi velikega povpraševanja vse od izida ni mogoče izposoditi.

Po več letih spet pri Mladinski knjigi

Samostojna kulturna delavka, literarna urednica in kritičarka je knjižni molj od otroštva. V spodnjeidrijsko osnovnošolsko obdobje sodi prva objava zgodbe v knjigi, v katero je Mladinska knjiga natisnila 50 najboljših med 2000 prispelimi izpod peres osmošolcev. V Ljubljani je obiskovala gimnazijo, zatem je diplomirala iz francoščine in primerjalne književnosti. Magistrsko in doktorsko delo je posvetila najboljšemu, kar je v 12. in 13. stoletju dal srednji vek. “Srednji vek me je vedno navduševal. 12. in 13. stoletje sta zelo slabo razumljena. Šlo je za neke vrste renesanso. Za optimističen čas, v katerem so se ustvarjalci naslanjali na antične filozofe z zavedanjem, da so sami morebiti palčki proti antičnim velikanom,” je povedala o obdobju, ki ga imamo za temačno zaostalo.

Pisanja zgodb ni nikoli opustila. Odbrala jih je šest, poslala na Mladinsko knjigo, bila izbrana za natis in vesela uspeha je dovolila, da je založba spremenila naslov. Čeprav je tri leta prej v Sloveniji kot uspešnica izšel ljubezensko potopisni roman Alenke Ivančič Lovilka sanj, se je poteza izkazala za uspešno.

Več kot psihološke miniature

“Gre za fantastične zgodbe. V knjigi so označene kot psihološke miniature, a jih nisem doživljala kot take. So večplastne. Ob paleti življenjskih čustvovanj, (i)racionalnih delovanj junakov ali antijunakov so družbeno socialne s portreti širše družbe, soseščine, družine ...” je poudarila sogovornica Alenke Koželj, bibliotekarka Milanka Trušnovec.

Šest zgodb posega na družbeni rob, ki ga radi odrivamo. V incest, depresije, psihoze, fantomske bolečine, prešuštvo, ustvarjalne krize, samomorilnost in vse mogoče stiske, ki odstopajo od normale. Z izjemo zgodbe O njej so pisane prvoosebno, z zanimivimi dialogi. V prekmurskih dnevnikih sta v pomoč različna pogleda protagonistov razpadajoče ljubezni skozi dnevniške zapiske.

Vse zgodbe so plod odličnega poznavanja ljudi. “Rada jih opazujem, prisluškujem njihovim pogovorom, prebiram internetne forume ...” je Alenka Koželj pojasnila, kaj ji ob širokem znanju pomaga razkrivati človeški (bizarni) vsakdan. V manjših detajlih so zgodbe doživete, avtobiografske. Zaključki, z izjemo šokantnih smrti, so nedorečeni. “Smrt je za mene del življenja, v njem pa je le malo dorečenega,” je povedala avtorica, ki bralcem pušča prostor za razmišljanje in morda lastno zaokrožanje zgodb.

“Za konec še slavospev slogu pisanja. Bogate, izvirne metafore omogočajo, da si vsakega junaka predstavljaš v živo. To je za jezikovne sladokusce,” je Milanka Trušnovec z občinstvom še delila navdušenje ob knjigi.


Najbolj brano