Ta zaskrbljeni teden kulture

Če smo v včerajšnjem Tem veselem dnevu kulture, ki je postal žalosten, vendarle skušali najti aktualno lepoto Prešernove poezije, se po dnevu, ko so bili razglašeni novi Prešernovi nagrajenci, še odločneje vračamo v sodobnost. V njej ne mine več dan, da ne bi zaposleni v kulturi vztrajno opozarjali “svojega” ministra in ministrstvo, naj se zavzameta in poskrbita zanje. Ta teden ni bilo drugače.

Tudi konec novembra so kulturniki izvedli protestno akcijo pred 
sedežem ministrstva za kulturo.  Foto: Borut Krajnc, Mladina
Tudi konec novembra so kulturniki izvedli protestno akcijo pred sedežem ministrstva za kulturo.  Foto: Borut Krajnc, Mladina

SLOVENIJA > Asociacija - društvo nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture - je v torek na ministra za kulturo Vaska Simonitija naslovila apel, naj se “nezakoniti postopki ministrstva za kulturo nemudoma končajo”. Povod za novo pisanje je bil izbris raperja Zlatana Čordiča iz razvida samozaposlenih, čeprav se mu veljavna odločba izteče šele 31. julija 2022. Čordić se je v zadnjih mesecih večkrat izpostavil na protestih, prejšnji teden pa je na ulici, izdajajoč se za novinarja, s telefonom snemal in verbalno napadel Milana Kreka, za kar se mu je kasneje opravičil. V dopisu je ministrstvo svojo odločitev pojasnilo z utemeljitvijo, da Zlatko “v zadnjem letu s svojimi javnimi aktivnostmi in delovanjem bistveni del svojega ustvarjalnega časa namenja dejavnostim, ki niso povezane z izkazovanjem usposobljenosti za opravljanje kulturne dejavnosti”.

Nedopusten izbris

V Asociaciji so poudarili, da ministrstvo v odločbi, s katero posameznika briše iz razvida samozaposlenih v kulturi, “ne navaja dejstev, pač pa zgolj domnevne kršitve, sklicuje se na postopke, ki še niso zaključeni, ne razlikuje pa niti med poklicnim delovanjem ustvarjalca in njegovim siceršnjim zasebnim udejstvovanjem ter odločitvami”. Prepričani so, da tovrstne prakse pomenijo nedopustno ravnanje javnega organa in da so očitno kršeni temelji pravne države. Že od prvega vala epidemije v Asociaciji opozarjajo tudi na sporne postopke, povezane s samozaposlenimi v kulturi.

Dušan Moravec

režiser

“Tudi filmski ustvarjalci z Idrijskega se soočajo z vse večjo težavo, ker slovenska vlada zadržuje sred stva za snemanje filmov. Blokada, ki je v uveljavi že od začetka epidemije se kar nadaljuje.”

To pa je tudi ena od točk, navedenih v Javnemu pismu ministru za kulturo, ki ga je od srede novembra do danes podpisalo približno 90 ustanov, organizacij in društev (med katerimi najdemo tudi Skupnost muzejev Slovenije, oddelke različnih fakultet in univerz, tudi Primorske, kolektiv Brida in druge) in skoraj 1000 posameznikov iz sveta kulture, izobraževanja, znanosti ...

V pismu ministru očitajo, da so od marca, ko je nastopil mandat, poleg epidemije koronavirusa področje kulture dodatno prizadeli z odločitvami, sprejetimi na ministrstvu za kulturo, “ki ogrožajo živo kulturo, kulturno dediščino, strokovnost in avtonomnost delovanja organov odločanja in kulturnih ustanov”.

Franco Juri

direktor Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran

“Avtoritarna Orbánova šola žal navdihuje tudi našo vlado. Preziranje ali podcenjevanje kulturnih ustanov in njihovih dobrih praks ni sicer novost, tako na državni kot tudi na lokalni ravni.”

Očitajo mu ogrožanje delavk in delavcev ter nevladnih organizacij v kulturi, da zaradi zavlačevanja pri obravnavanju vlog za status samozaposlenih v kulturi ogrožajo eksistenco številnih prekarnih delavk in delavcev v kulturi. “Ti so v času epidemije že tako v težkem položaju in brez zagotovila prihodkov, zato bi kot kulturni minister morali skrbeti zanje nadvse zavzeto in odgovorno. Z neizplačevanjem pogodbenih obveznosti ter dolgotrajnimi postopki izdajanja pogodb ogrožate kulturno in umetniško produkcijo, delovanje in obstoj številnih kulturnih organizacij in spet posledično tudi eksistenco sodelujočih,” so zapisali.

In strokovni kriteriji?

Veliko razburjenja so v minulih tednih povzročile tudi spremembe, ki jih uvajajo v Pravilnik o strokovnih komisijah Ministrstva za kulturo, saj naj bi te po prepričanju podpisnikov “zmanjšale avtonomnost in strokovnost teh komisij ter s tem ogrozile vrhunskost in demokratičnost kulturne in umetniške produkcije”, bolj kakor učinkovitost dela pa omogočajo vpliv politike.

Ministru med drugim očitajo neupoštevanje stroke in strokovnosti pri izbiri ob nedavnih postopkih izbora direktorjev nacionalnih kulturnih institucij. “Z neupoštevanjem strokovnih kriterijev, delovnih referenc in s spremembami ustanovitvenih aktov nacionalnih kulturnih institucij, kar vse olajšuje kadrovanje politično sprejemljivejših kandidatov, ogrožate kakovostno in mednarodno vpeto delovanje številnim javnim zavodom ter povzročate naši državi resno ekonomsko in simbolno škodo”.

Pravkar je v uradnem listu izšel sklep vlade o spremembi ustanovitvenega akta Moderne galerije, v katerem spreminja prav člen o imenovanju direktorja tega zavoda, spremenila pa ga je po neuspelem drugem razpisu za direktorja in pred objavo tretjega. Novost je med drugim tudi ta: če je bil doslej eden od pogojev, ki so jih morali izpolnjevati kandidati za direktorja, najmanj pet let delovnih izkušenj s področja dela zavoda, je v skladu s spremenjenim ustanovitvenim aktom sedaj pogoj pet let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih in poznavanje področja dela zavoda.

Stroka iz likovne umetnosti in njene zgodovine je že konec oktobra v javnem pismu izrazila zaskrbljenost: “V interesu stroke in slovenske kulturne javnosti je, da Moderno galerijo, kot eno ključnih nacionalnih likovnih institucij, vodi strokovnjak, ki ima ustrezno izobrazbo s področja umetnostne zgodovine in pozna naravo dela umetnostnih ustanov.”

V javnosti še močno odmeva odločitev o izselitvi nevladnih organizacij z Metelkove 6 in ustanovitev muzeja osamosvojitve, kar so podpisniki pisma prav tako obsodili.

Muzeji na tnalu

Včeraj je etična komisija Mednarodnega muzejskega sveta Icom Slovenija ministra pozvala k upoštevanju Icomovega Kodeksa muzejske etike. Kot so zapisali, pri ministrstvu zaznavajo “zniževanje standardov muzejskega strokovnega delovanja ter razgradnjo pojmovanja muzejev kot strokovno neodvisnih institucij”. V pozivu so opozorili na neprimernost hitrega spreminjanja ustanovnih aktov muzejskih institucij brez konkretnih utemeljitev ustanovitelja. Ustanovni akt namreč med drugim zagotavlja stalnost muzeja in s tem kontinuiteto muzejskega dela, kar predstavlja temelje za strokovno in etično neoporečno delovanje teh zavodov.

K pisanju jih je spodbudilo tudi imenovanje Pavla Carja za direktorja Narodnega muzeja Slovenije. Car, ki je dolga leta služboval na področju informatike, je zbiratelj in tudi proučevalec vojaških odlikovanj, kar pa je, opozarja stroka, v nasprotju s kodeksom muzejske etike.

“Muzejska etika in stroka kot tudi vsa kulturna in kulturniška krajina, da o medijih ne govorimo, so zdaj bolj kot kdajkoli prej izpostavljeni pritisku oblasti in uvajanju populističnih manir,” nam je včeraj povedal Franco Juri, direktor piranskega pomorskega muzeja in eden od podpisnikov več pozivov ministrstvu. “Avtoritarna Orbánova šola žal navdihuje tudi našo vlado. Preziranje ali podcenjevanje kulturnih ustanov in njihovih dobrih praks ni sicer novost, tako na državni kot niti na lokalni ravni. Pričelo se je z zniževanjem kriterijev (denimo stopnje izobrazbe) za vodenje pomembnih javnih zavodov, nadaljuje se z imenovanjem direktorjev muzejev mimo Icomovega kodeksa ali ustaljenih praks odločanja v strokovnih organih. Še posebej zaskrbljujoč pa je napad na svobodo in avtonomijo medijev,” še pove Juri in opozori, da kljub temu njihov odnos z ministrstvom “ostaja korekten in profesionalen, saj so tam naši neposredni sogovorniki vendarle profesionalni kadri, ki jih politika, za zdaj, ni še odplaknila”.

Ogrožen film

Med najbolj onemogočenimi ustvarjalci so filmarji. “Vlada RS je financiranje filmskih projektov potrdila nazadnje 21. aprila letos, od 12. maja do danes pa na potrditev na vladni seji čaka že 33 projektov! Nekateri od njih so obstali sredi produkcije, drugi so dokončani, nekaj pa jih je bilo že prikazanih in so na mednarodnih festivalih poželi nagrade in priznanja! Združuje jih to, da je bilo delo pri vseh opravljeno, izplačilo za delo pa (še) ne,” so zapisali v Društvu slovenskih režiserjev, kjer so se skupaj z drugimi zaposlenimi v filmski panogi obrnili tudi na številne evropske inštitucije, saj za šestmesečno blokado še niso dobili pojasnila. Nazadnje je celo minister Simoniti v državnem zboru sredi novembra na vprašanje Luke Mesca o filmu odgovoril, da na ministrstvu ne morejo napraviti več, kot so že, in dodal: “Če je stvar pripeljala do tega absurdnega stanja, naj filmarji uberejo še kakšno drugo pot, sodno pot, da se bo ta zadrega pravzaprav premostila in jim šla v prid.” Član Društva slovenskih režiserjev je tudi Idrijčan Dušan Moravec, ki nas je opozoril, da je med filmi, ki čakajo na že odobrena sredstva, tudi dokumentarec Tržaške prikazni - O besedah in vetru v življenju Dušana Jelinčiča. “Tudi filmski ustvarjalci z Idrijskega se soočajo z vse večjo težavo, ker vlada zadržuje sredstva za snemanje filmov. Blokada, ki je v veljavi že od začetka epidemije, se kar nadaljuje. Snemanje filma o enem najbolj branih slovenskih pisateljev Dušanu Jelinčiču, Tržačanu, ki je izjemno cenjen in zelo bran tudi v Italiji, bi se že moralo začeti,” pravi Moravec. Film nastaja v produkciji Friendly Production s finančno podporo Slovenskega filmskega centra in v koprodukciji RTV Slovenija. Zanj se zanima tudi italijanska nacionalna televizija Rai, pri ekipi pa poleg Moravca sodelujejo še trije Idrijčani ter Cerkljanka: pobudnik projekta in scenarist Robi Šabec, skladatelj Cveto Kobal, oblikovalka maske Anita Ferčak ter direktor fotografije in producent Matjaž Mrak.


Najbolj brano