Svoje slike prvič skupaj razstavljata Jože Spacal in njegova hči Katarina

Oba pri ustvarjanju navdihuje Kras, saj sta z njim globoko povezana. Oče in hči, Jože in Katarina Spacal, se prvič predstavljata skupaj. V Pomniku miru na Cerju razlagata vsak svojo zgodbo.

Jože in Katarina Spacal prvič razstavljata skupaj.  Foto: Alenka Ožbot
Jože in Katarina Spacal prvič razstavljata skupaj.  Foto: Alenka Ožbot

CERJE > Slikar, grafik, mozaicist in scenograf Jože Spacal na razstavi Življenje v eksploziji predstavlja barvite akrilne slike, študije za mozaike. Zelo je ponosen, da sočasno z njim razstavlja hči Katarina Spacal, ki v galerijskih kletnih prostorih predstavlja tkane slike in rute. Prvič se predstavljata skupaj, vsak na svojstven način.

Spacalove slike, ki do 3. januarja prihodnje leto vabijo obiskovalce v tretje in četrto nadstropje pomnika, izžarevajo barve Krasa, predvsem jesenskega ruja v vseh njegovih odtenkih, morja, ki je umetniku tako blizu, in kraškega kamna. Nekaj je tudi študij za mozaike na temo rušenja, ki se povezujejo z njegovim mozaikom Slutnja groze, stalno razstavljenim v konferenčni dvorani pomnika.

Klavir, kostanj, knjige in kozmos

Zanimivo je, kako je na slikah upodobil klavir, iz katerega bruhajo kostanj v cvetju ali plodu, grozdje in še marsikaj. “Klavir ima zelo elegantno obliko, zato je tudi glas, ki prihaja iz njega, božanski,” pravi slikar, ki na Cerju predstavlja kozmos v raznih pojavnih oblikah. V ospredju je kostanj, ki je umetniku metafora za kozmos. Bodičasti plod s čvrstim jedrom je spremenil v eksplozijo življenja. V prizore rušenj in eksplozij pa je vključil tudi morje knjig. V plamenih, denimo, predstavljajo ideološko cenzuro, v sliki Ustvarjalni preblisk pa izbruh ustvarjalnosti.

Klavir je s svojo eleganco Spacalov priljubljeni motiv.

“In ker je od moje hiše v Kostanjevici na Krasu do morja zelo kratka zračna linija in včasih zapiha mornik, so na razstavi tudi slike valov, z elementi violine, kontrabasa ... To je glasba, ki valovi,” pojasnjuje slikar. Na razstavi predstavlja tudi avtoportret in portrete prijateljev, denimo Cirila Zlobca.

Od strukture do barv

Do konca novembra se v pomniku z razstavo Sožitja predstavlja njegova hči, ki je v ustvarjalnosti izbrala drugačno pot. V slovenski likovni prostor je univerzitetna diplomirana inženirka oblikovanja tekstilij in oblačil vstopila leta 2002 s predstavitvami tapiserij. “Lepo je, da se z očetom prvič predstavljava prav tukaj, na domačem Krasu, v domači občini,” pravi umetnica, ki je na ogled postavila devet tkanih slik. “Zastopajo začetke mojega ustvarjanja, ko sem uporabljala intenzivne barve in sem že začela razvijati obliko polžka, pa vse do danes. V vmesnem obdobju sem se bolj ukvarjala s strukturami niti kot z barvami, slike so se naslanjale na belo barvo, vse je bilo zabrisano. Sedaj se vračam k intenzivnejšim barvam, vseeno pa pazim, da se vse lepo preliva,” pravi. Upodabljala je najrazličnejše oblike in kompozicije, v zadnjem času pa ugotavlja, da ji mehke, krožne oblike polžka najbolj ustrezajo. “Vse, kar delam zdaj, vodi v neko spiralo.”

Katarina Spacal se v zadnjem času izraža skozi polžaste oblike.

Ustvarjalni geni

Večinoma uporablja naravne materiale, predvsem volno, bombaž, lan, svilo. Vse niti stke sama, zadnji dve leti ustvarja na dveh statvah. Hvaležna je, da je po očetu dobila občutek za barvo, obliko in estetiko. Ustvarjalne gene pa ima tudi po mami. “Prababica je bila modistka in je izdelovala klobuke, v Ljubljani je imela tudi trgovino. Od nje so šla ročna dela naprej v družini, ženske po mamini strani so šivale, kvačkale, pletle ... Z obeh strani sem torej dobila dobro popotnico,” ugotavlja Katarina Spacal.


Najbolj brano