Sto let samote pri nas odmeva z njenim glasom

V 84. letu starosti je umrla Alenka Bole Vrabec, prevajalka in gledališka ustvarjalka. V njenem obsežnem prevajalskem opusu so zlasti pomembni prevodi iz španske in južnoameriške književnosti, uveljavila pa se je tudi kot igralka, režiserka in organizatorka kulturnega življenja.

Alenka Bole Vrabec (1937-2020) Foto: Gorazd Kavčič, Gorenjski glas
Alenka Bole Vrabec (1937-2020) Foto: Gorazd Kavčič, Gorenjski glas

KRANJ > Alenka Bole Vrabec se je rodila v Kranju, kjer je končala gimnazijo. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študirala primerjalno književnost, dramsko igro pa na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani. Za vlogo Klitamnestre v Sartrovih Muhah je prejela akademijsko Prešernovo nagrado.

Med letoma 1961 in 1963 je bila članica Mladinskega gledališča v Ljubljani. Leto dni je bila zaposlena kot dramaturginja v uredništvu radijskih iger Radia Ljubljana. Od leta 1976 je delala kot strokovna sodelavka za gledališko dejavnost na Zvezi kulturnih organizacij (ZKO). Nekaj let je bila direktorica in umetniška vodja Gledališča Toneta Čufarja na Jesenicah, od leta 1999 do upokojitve 2005 pa direktorica Javnega zavoda za kulturo in turizem Linhartova dvorana Radovljica.

V njenem opusu so pomembni zlasti prevodi iz španske in južnoameriške književnosti, med njimi prevoda romanov Gabriela Garcíe Márqueza Sto let samote in Patriarhova jesen, roman Juana Goytisola Praznovanje drugih ter Gvatemalske legende in roman Koruzarji Miguela Ángela Asturiasa.

Kot prevajalka si je prizadevala, da bi dela zaživela v žlahtni slovenščini in obenem ohranila svojo bit. Tudi sicer je prevajala zlasti prozo. Najprej je iz nemščine prevedla mladinsko povest Karla Brucknerja Sadako hoče živeti in roman Džuničira Tanizakija Sestre Makiokove. Sledili so številni prevodi krajših besedil za radijske literarne oddaje. Veliko je prevajala tudi za ljubiteljska in poklicna gledališča.

Prejela je vrsto priznanj in nagrad, tudi Sovretovo nagrado za prevode iz južnoameriške književnosti leta 1980 ter Župančičevo nagrado mesta Ljubljana za prevod romana Terra nostra Carlosa Fuentesa leta 1992. Leta 2017 je postala častna članica Društva slovenskih književnih prevajalcev. Za gledališko delo pa je med drugim prejela Severjevo nagrado in Linhartovo plaketo.


Najbolj brano