“Slovenc, tvoja zemlja je zdrava”

“Za uk si prebrisane glave pa čedne in trdne postave,” je o slovenskem človeku v pesmi Dramilo napisal Valentin Vodnik, pesnik, jezikoslovec, časnikar in vsestranski kulturnik, ki je umrl na današnji dan pred dvestotimi leti. Ob 200. obletnici njegove smrti bodo na Vodnikovi domačiji z več partnerji pripravili vrsto dogodkov, osrednji simpozij bo 31. januarja. Po izteku Cankarjevega smo vstopili v Vodnikovo leto.

LJUBLJANA > Na današnji uvodni prireditvi bo med drugim Marijan Rupert, vodja rokopisne zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK), predstavil štiri Vodnikove originalne rokopise.

Kot je na včerajšnji novinarski konferenci povedal Luka Vidmar z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, se je Valentin Vodnik, ki velja za enega zadnjih slovenskih polihistorjev, udejstvoval na več področjih, zato danes potrebujemo več strokovnjakov, da lahko ovrednotimo njegovo delovanje. “Bil je pomemben jezikoslovec, ki pa ga je prehitel Jernej Kopitar, ter za tedanji čas dober pesnik, a je na zahtevo Žige Zoisa pisal za ljudstvo, ki pa se je komaj naučilo brati,” je pojasnil Vidmar, ki bo sodeloval na simpoziju.

Dramilo

Slovenc, tvoja zemlja je zdrava

in pridnim nje lega najprava.

Pólje, vinograd,

gora, morjé,

ruda, kupčija

tebe redé.

Za uk si prebrisane glave

pa čedne in trdne postave.

Išče te sreča,

um ti je dan,

našel jo boš, ak

nisi zaspan.

Lej, stvarnica vse ti ponudi,

iz rok ji prejemat ne mudi!

Lenega čaka

strgan rokav,

palca beraška,

prazen bokal.

Valentin Vodnik

Ljudski in angažiran

Obenem je bil Vodnik, kot je opozoril Vidmar, zelo angažiran človek. Med drugim je skupaj z drugimi tedanjimi veljaki, kot sta bila Žiga Zois in Jernej Kopitar, stopal pred tedanje oblastnike in lobiral za slovenščino v slovenskem šolstvu.

Irena Orel s Filozofske fakultete, ki z Andrejo Legan Ravnikar pripravlja simpozij Oživljeni Vodnik, je prav tako poudarila, da je Vodnik ogromno naredil za slovenski jezik. Kot tedanji ekspert za slovenščino je sodeloval pri projektih drugih jezikoslovcev, tudi pri Kopitarjevi slovnici. Kot zanimivost je omenila, da je iznašel vrsto besed, ki so se ohranile do danes, med drugim besedo novice.

Poleg pesmi je Valentin Vodnik pisal tudi šolske knjige, izdajal prvi slovenski časnik Lublanske novice ter zbiral gradivo za nemško-slovenski-latinski slovar. Bil je vnet domoljub, ki se je boril za večje pravice slovenskega jezika v šolstvu. Znal je več jezikov: znanje nemškega in latinskega jezika je pridobil v šoli, na lastno pobudo pa se je naučil še italijanščine, francoščine, hrvaščine, znal je tudi nekaj grščine in španščine.

Iz Šolskega albuma slovenskih književnikov

Po besedah Marjana Ruperta je bil Vodnik ena najpomembnejših osebnosti svojega časa, ki je dvignil kulturo na raven, ki se nam danes zdi samoumevna. To je razvidno tudi iz njegove bogate rokopisne zapuščine, ki jo danes hranijo v NUK. Večino rokopisov je na dražbi po Vodnikovi smrti kupil jezikoslovec Franc Serafin Metelko, je kot zanimivost omenil Rupert.

Ostal v senci Prešerna

Vsi govorci so opozorili, da je Vodnik zaradi spora med staroslovenci in novoslovenci, v katerem so zmagali novoslovenci, ki so po besedah zgodovinarja Marka Zajca z Inštituta za novejšo zgodovino “na svoj prapor pripeli Prešerna”, ostal v njegovi senci. Zajc je poudaril, da je Vodnika treba razumeti v kontekstu 19. stoletja, ki je v marsičem zelo podobno našemu, a se danes v medijih pojavlja zelo stereotipno. Zato želi Zajc s serijo pogovorov s strokovnjaki, ki se ukvarjajo z 19. stoletjem, predstaviti to obdobje kot “preteklo sedanjost”.

Valentin Vodnik se je rodil 3. februarja 1758 v Šiški v Ljubljani v družini gostilničarja in prekupčevalca z vinom. Šolal se je v Novem mestu in Ljubljani, po gimnaziji vstopil v frančiškanski red in leta 1782 končal teologijo. Kot duhovnik je služboval po gorenjskih župnijah, kot kaplan na Koprivniku nad Bohinjem se je seznanil z Žigo Zoisom, ki mu je pomagal pri vrnitvi v Ljubljano, kjer je bil najprej profesor na ljubljanski gimnaziji, za časa Napoleonove Ilirije pa gimnazijski ravnatelj in nadzornik osnovnih šol. Ukvarjal se je s pesništvom, šolskim in jezikoslovnim delom, poljudno vzgojnimi izdajami in časnikarstvom, celo s prevajanjem.

Vodnik tudi v duhoviti predstavi Andreja Rozmana Roze

“Vodnik ni bil oster mislec kot Linhart niti ga nista odlikovali posebna čustvena razgibanost ali domišljija. Pač pa so ga označevale zdrava razumnost, dobrodušnost in potrpežljiva delavnost, kar se kaže tudi v njegovem slovstvenem delu,” poudarja Janko Kos v Pregledu slovenskega slovstva.

Niz dogodkov v čast Vodniku bo danes ob 17. uri odprla prireditev, na kateri bodo stalno razstavo na Vodnikovi domačiji obogatili z štirimi Vodnikovimi rokopisi, med katerimi sta tudi Pratika in Pesmi za pokušino, ki veljajo za prvo slovensko znano posvetno pesniško zbirko. Po Rupertovi predstavitvi rokopisov bo obiskovalce po razstavi vodil soavtor prenovljene stalne razstave Janez Polajnar, ob 19. uri pa bo sledila hišna predstava o Vodniku avtorja Andreja Rozmana Roze, je povedala Tina Popovič, direktorica Divje misli - upravljavca Vodnikove domačije. Kot je povedal Roza, je Vodnika poslal v “kontekst svoje domišljijske norosti” ter ga predstavil prek intervjuja z novinarko, ki jo igra Alenka Tetičkovič.

Poleg uvodne prireditve, pogovorov s strokovnjaki in interdisciplinarnega znanstvenega simpozija, ki ga Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pripravlja s SAZU, ljubljansko Filozofsko fakulteto in Vodnikovo domačijo s 14 strokovnjaki konec januarja, so na novinarski konferenci opozorili še na Vodnikovanje, ki bo 3. februarja, ter na kolesarska vodstva po Vodnikovi Ljubljani z Vidmarjem.

---