Skladba, ki so jo zaigrali v taborišču, bo preživela tudi splet

Če obstaja želja po stiku, so razdalje relativne. To je le ena od ugotovitev, do katere se je med premagovanjem dvomov in izzivov pred 7. Bienalom sodobne glasbe dokopala Tatjana Jercog. Umetniška vodja festivala, ki bo prvič spletni, bo drevi s sosnommavalcem programa Michelejem Marellijem poskrbela za uverturo - koncert in pogovor, posvečena elektronski glasbi. Glasba pa se po spletu ne bo oglašala le iz Kopra, temveč tudi z drugih koncev Evrope.

Kakšen izziv predstavlja organizacija festivala v takih razmerah oziroma kako težka je bila odločitev, da zaživi na spletu?

“Pravijo, da v življenju lahko izbiramo: ali obstanemo ali napredujemo. Priznam, da sem v vlogi organizatorke najprej obstala. Videti je bilo, da v obdobju pandemije mednarodnega festivala enostavno ni mogoče izpeljati. Spraševala sem se tudi o smislu, obremenjevale so me stiske ljudi, učinek spletnih koncertov in, nenazadnje, omejevalo me je neobvladovanje programov in nepoznavanje možnosti, ki nam jih ponuja svet informatike.”

Kaj je na koncu prevladalo?

“Ne glede na svoje pomisleke se nisem hotela povsem vdati in nisem mogla prezreti podatka, ki sem ga prebrala o Messiaenovem Kvartetu za konec časa, ki smo ga umestili v program bienala. Skladba je bila namreč napisana leta 1940 in izvedena leto kasneje v koncentracijskem taborišču. Obhajali so me različni občutki in začutila sem dolžnost, da na svojem področju vsekakor nekaj naredim. Začela se je nova avantura, ki me je potegnila iz cone udobja. Gotovo poznate Einsteinovo razmišljanje o naključjih v kvantni mehaniki, v katerem trdi, da bog ne kocka s svetom, čemur je oporekal fizik Stephen Hawking. No, svojo izkušnjo pripravljanja spletnega bienala pa sem občutila kot igranje šaha. Vsakič ko sem si zamislila rešitev, je prišla nova informacija, nastopil nov odlok, nova ovira, nova poteza. Vsaki potezi je seveda sledila naša, v vlogi organizatorjev ... Vse dokler se ni sestavil program festivala, kakršnega predstavljamo nocoj.”

Od Kopra do Kölna za vse

7. Bienale sodobne glasbe, ki ga prireja Društvo prijateljev glasbe z Glasbeno šolo Koper, bo po drevišnji uverturi, posvečeni elektronski glasbi, jutri v živo iz Kölna nadaljeval ansambel Musikfabrik, v sredo se bo iz koprskega Studia Hendrix oglasil znameniti Slowind, v četrtek prav tako v živo iz Rima pa pianist Erik Bertsch. Petkov koncert Colorado piano tria s Tadejem Kenigom in sklepni sobotni nastop Viola trio estatico pa so razseljeni glasbeniki “sestavili” s pomočjo tehnologije. Koncerte je mogoče spremljati ob 19. uri na facebook profilih Bienala sodobne glasbe, Društva prijateljev glasbe, JSKD, Radia Koper in na spletni strani bienala, kjer bodo dosegljivi tudi kasneje.

Festival bo neprimerljiv z doslejšnjimi, a nabor je osupljiv. Kako ste ga oblikovali? Kaj bi izpostavili?

“Od začetkov festivala do danes smo se trudili, da bi v Koper povabili čim več mednarodno priznanih umetnikov, tako skladateljev kot izvajalcev. Želeli smo se počutiti del mednarodnega dogajanja, dobro zavedajoč se, da je v naši siceršnji oddaljenosti tudi bogastvo. Saj ohranjamo spontanost in sposobnost navdušenja, ki nista tako samoumevna v krogih, kjer je vse dosegljivo z lahkoto. Zahvaljujoč kontaktom Micheleja Marellija, umetniškega vodje bienala, ki z mano sodeluje že deset let in se je v tem času tudi sam navezal na Koper, nam je uspelo povabiti res priznane goste. Denimo ansambel Musikfabrik, ki je eden pomembnejših ansamblov sodobne glasbe v Evropi.

Vendar smo prav tako ponosni in hvaležni za sodelovanje s pihalnim kvintetom Slowind, saj so prave legende bodisi kot izvajalci bodisi kot organizatorji. Zelo se veselimo sodelovanja prav z vsemi gosti, prav vsem bi se rada zahvalila za odziv, pripravljenost, za sprejem izziva ... Vsak koncert je namreč svet zase, s svojo zgodbo. A obenem moram poudariti, da festivala, ki ga prirejamo v okviru Društva prijateljev glasbe in soorganizaciji Glasbene šole Koper, ne bi mogli izpeljati, če nam tega ne bi omogočili ministrstvo za kulturo, koprska občina, JSKD, fundacija Ernst von Siemens in medijska podpora RTV Koper.”

Ko govorimo o bienalu sodobne glasbe, mislimo na glasbo, ki bi ji nekega dne najbrž lahko rekli klasika 21. stoletja. Kako pestro in živahno je to področje danes?

“Mislim, da je vse več zanimanja za to zvrst glasbe ... tudi na akademijah. Uveljavljajo se delavnice, ki povezujejo skladatelje in izvajalce. Izreden tehnični napredek mladih glasbenikov omogoča izvedbo zelo zahtevnih del. Menim pa, da smo na področju ustvarjanja v prehodnem obdobju, kjer si med skladatelje, ki so zaznamovali drugo polovico 20. stoletja, utira pot iskanje novega načina izražanja ... In mogoče tudi novih vsebin.”

Ste glasbenica, pedagoginja, vodja festivala, predsednica društva DPG ... Vsa vaša udejstvovanja so povezana z ljudmi, z občinstvom. Katera vloga je v tem času brez stika najtežja?

“Priznam, da čisto vsaka po malem. Do otrok, svojih učencev, se čutim odgovorna za njihov napredek. Imam srečo, ker se z učenci redno srečujem na video urah in delo z njimi mi daje občutek, da ima naše početje smisel. Kot organizatorka se čutim dolžna ljudem nekaj ponuditi in mi ni vseeno, da nimamo redne sezone. Sicer pa so mi priprave bienala in dogovarjanja z ljudmi iz različnih držav vlili občutek, da so razdalje relativne, če le obstaja želja po stiku.”

---