Riše narečne meje in gradi mostove

Dobre tri kilograme tehta najnovejša znanstvena publikacija neutrudne raziskovalke istrskih narečij dr. Suzane Todorović. Tokrat je svoja spoznanja o istrskobeneškem narečju prelila v obsežen atlas, ki na 753 jazikovnih zemljevidih prikazuje več kot 7000 narečnih izrazov.

Odpri galerijo

KOPER > V Istrskobeneški atlas severozahodne Istre, ki je izšel v sozaložbi Knjigarne Libris, Unije Italijanov in Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper, jih je Suzana Todorović zapisala na podlagi pogovorov z narečnimi govorci v Bujah, Dragonji, Sečovljah, Šaredu, Piranu, Strunjanu, Izoli, Bertokih, Kopru, Hrvatinih in Miljah, pri čemer je zajela več različnih tem - vremenske razmere, geomorfologijo, običaje in institucije ter telo in bolezni.

Skupni prostor dveh jezikovnih stvarnosti

Dvojezično knjigo (za italijanski prevod sta poskrbeli Devana Jovan Lacovich in Laura Castegnaro), so predsinočnjim slovesno predstavili v polni dvorani sedeža Skupnosti Italijanov Santorio Santorio Koper. Kako je nastala, so obiskovalci, ki jih je z glasbo pobožal Marino Kranjac, poslušali v obeh jezikih. Na vprašanja, ki jih je gostiteljica Martina Vocci postavljala v italijanščini, je Todorovićeva odgovarjala v slovenščini in tudi s tem dala vedeti, da pri svojem raziskovalnem delu enakovredno obravnava obe jezikovni stvarnosti istrskega prostora. “Istrani tako romanskih kot slovanskih korenin so delili skupno usodo, ki je v določenem zgodovinskem obdobju škodovala enim, v nekem drugem drugim. To je naš skupni življenjski prostor, ki ga je potrebno negovati,” je poudarila.

Potrebno pa ga je tudi dobro poznati. Todorovićeva je prav zato v minulih letih temeljito proučila, kje v Istri kdo kako govori. Na podlagi svojih ugotovitev je na novo določila območji govora istrobeneškega in slovenskega istrskega narečja in tako nadgradila in popravila ugotovitve svojih predhodnikov. “Lahko bi rekli, da sem zarisala mejo med tema dvema območjema, vendar upam, da sem obenem s tem gradila mostove med obema skupnostima,” pove.

Copatki in “dulorji”

To, da so bili slovenski in istrskobeneško govoreči Istrani vselej v stiku, se odlično odraža tudi v njihovem izrazju, ugotavlja dialektologinja in kot primer navede pripoved slovenske Istranke iz Padne o tem, da jo je pred porodom babica v porodnišnici vprašala, ali ima popadke. Ona pa je razumela, da jo sprašuje po copatkih in ji je odgovorila, da jih je pustila doma. “V njenem besedišču je namreč bil namesto popadkov izraz 'dulorji', ki je romanskega izvora,” simpatičen primer mešanja dveh jezikovnih stvarnosti opiše Todorovićeva in doda: “Istrskobeneški govorci povedo, da so pred 30, 40 leti takoj vedeli, od kod izvira drug istrobeneški govorec, iz Kopra, Izole ali Pirana, danes pa je to veliko težje ugotoviti, saj se narečja vse bolj stapljajo.”

In ker je narečnih govorcev vse manj, je ključno sistematično zapisovati njihovo besedišče. Da je v tem pogledu delo Suzane Todorović neprecenljivo, so se strinjali vsi uvodni govorci na torkovi slovesnosti - predsednik koprske italijanske skupnosti in podžupan Mario Steffè, predsednik Unije Italijanov Maurizio Tremul, direktorica knjigarne Libris Ingrid Celestina, direktor Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper David Runco in nazadnje tudi dialektologinja dr. Tjaša Jakop, ki je atlas jezikovno pregledala in zanj napisala recenzijo.

Se nadaljuje ...

“Suzana Todorović je najbolj plodovita dialektologinja mlajše generacije,” je Jakopova pohvalila kolegico, ki je v minulih petih letih izdala kar 12 strokovnih narečjeslovnih del. V prihodnjih dveh letih bo njena knjižna polica težja za še vsaj šest kilogramov. Pravkar izdana zajetna knjiga je namreč le prvi del istrskobeneškega jezikovnega atlasa. Drugega namerava izdati prihodnje leto, tretjega pa leta 2021.

---