Raznolikost povezuje
Kultura
04. 04. 2019, 06.00
, posodobljeno: 16. 04. 2019, 20.13
Smisel umetniških del je, da se dotaknejo čim več ljudi. Tudi zato pogosto potujejo. Izolska galerija Insula in tamkajšnje istoimensko društvo profesionalnih likovnikov že leta pleteta niti tudi z drugimi ustanovami po Sloveniji in v tujini. Plod širših pogledov sta tudi razstavi v Kranju in Izoli.
Razstave v Kranju, ki jo je priznani slikar Klavdij Tutta (levo) kot predsednik Likovnega društva Kranj
odprl v vlogi gostitelja, so se udeležili (z leve) Katja Smerdu, Marko Zelenko, Nana Posega, Valentina
Agostini Pregelj in kustos Dejan Mehmedovič. Foto: Arhiv Mala Galerija Kranj
IZOLA, KRANJ
>
Dejan Mehmedovič, kustos in skrbnik galerije Insula, je od nekdaj prepričan, da je treba razmišljati izven okvirov lastnih institucij, presegati vsakršno lokalnost, se povezovati s podobno mislečimi v celotnem univerzumu in predvsem izvirnim mladim ustvarjalcem nuditi čim več priložnosti, da svoje delo predstavijo čim številnejšim obiskovalcem. Plod tovrstnih vzgibov je tudi razstava v kranjski Mali galeriji, za katero je izbral po nekaj del sedmih primorskih ustvarjalcev mlajše generacije. “Želel sem prikazati njihovo različnost, raznolikost, saj so v svojem ustvarjalnem izražanju izredno svojstveni,” pravi Dejan Mehmedovič, kustos razstave, naslovljene Primorski umetniki - nove generacije.
Dela sedmerice v Kranju do 3. maja
V Kranju gostujejo Valentina Agostini Pregelj, Lara Jeranko Marconi, Voranc Kumar, Nana Posega, Jasmina Rojc, Katja Smerdu in Marko Zelenko, ki svoja dela tamkaj predstavljajo do 3. maja.
Mehmedovič ob tem poudarja, da razstava nenamerno izpostavi problematiko, ki morda v ozadju bremeni aktualno vizualno umetniško produkcijo: “Zmotno je splošno prepričanje, da sta interaktivni, 'alternativni', vizualni umetnik in tradicionalni likovni izvajalec, torej tisti, čigar delo jasno opredeljujejo tri osnovne likovne stroke slikarstvo, kiparstvo ali arhitektura, v nekakšnem 'nesoglasju'.”
Podoba ostaja izhodišče
“Zdi se namreč, da sodobna ustvarjalnost, v lastni 'ekstravagantni izvedbeni formi pogosto navidez povsem negira likovno izkušnjo, torej znanje klasičnega slikarskega in kiparskega dela,” razmišlja Mehmedovič. A v isti sapi poudarja, da je v praktični realnosti stanje nespremenjeno: “Podoba, ki je temelj vizualne sporočilnosti, je v vizualnem vedno osnova izpovedne opredelitve. Slikarstvo oziroma kiparstvo ostajata njeno izhodišče.”
Podobno je moč zatrditi za razstavo v izolski Insuli, kjer so včeraj po nedavni razstavi obetavne celjske avtorice Tine Konec v goste povabili člane Likovnega društva Kranj. Svoje geometrijsko videnja sveta predstavljajo na postavitvi Razsežnosti geometrije.