Pred 50 leti umrl eden vodilnih predstavnikov beatniške generacije Jack Kerouac

Na današnji dan pred 50 leti je, star 47 let, umrl ameriški pisatelj in pesnik Jack Kerouac. Označen je bil za enega vodilnih predstavnikov tako imenovane generacije beatnikov oziroma duhovnega očeta hipijevskega gibanja. Njegov najbolj znan roman je Na cesti, ki ga je po legendi napisal v treh tednih ob malo spanja in litrih kave na papirni trak.

BOSTON > Kerouac je bil literarni ikonoklast, za enega vodilnih predstavnikov beatniške generacije pa se je uveljavil skupaj z Williamom S. Burroughsom in Allenom Ginsbergom. Znan je po spontani prozi, v kateri je obravnaval teme, kot so katoliška spiritualnost, jazz, promiskuiteta, budizem, droge, revščina in potovanje. Častili so ga zlasti v t.i. underground kulturi.

Kot navaja svetovni biografski leksikon Osebnosti, je v pretežno avtobiografskih romanih, napisanih v sproščenem jeziku, polnem elementov nestandardnega jezika in obscenosti, hlastno in brez popravkov opisoval divje pustolovščine s seksom, mamili in jazzom ter s tem protestiral proti utesnjujoči konvenciji ameriške družbe in ji skušal ubežati.

Kerouac se je rodil 12. marca 1922 v mestu Lowell v zvezni državi Massachusetts. Med drugo svetovno vojno so ga izpustili iz vojske zaradi shizofrenije. Služil je v trgovski mornarici, pozneje potoval po ZDA in Mehiki ter se preživljal s priložnostnimi deli. Umrl je 21. oktobra 1969, star 47 let zaradi trebušne krvavitve, ki jo je povzročilo dolgoletno uživanje alkohola.

Z romanom Na cesti je leta 1957, ko je izšel, čez noč postal zvezdnik. V svojem najbolj znanem delu je opisal popotovanje Sala Paradisa, svojega alter ega, in Deana Mortiartyja med vzhodno in zahodno obalo ZDA. S tem je, kot je leta 2010 povedal prevajalec romana v slovenščino Jure Potokar, želel uvesti nov, bolj iskren način pisanja.

Ko je bil roman napisan, je do izida minilo več kot šest let. Kerouac sam ga je začel takoj popravljati. Založnike so po Potokarjevih besedah najbolj motili za tisti čas sorazmerno svobodomiselni opisi spolnosti, namigi na homoseksualnost in uživanje drog, pa tudi vsesplošna nemoralnost. S pravnega stališče je težavo predstavljal tudi avtobiografski značaj romana, v katerem nastopa vrsta bolj ali manj prepoznavnih likov, zato je bilo spreminjanje imen nastopajočih ena prvih stvari, ki se jih je Kerouac lotil.

Pravice za film je leta 1980 kupil Francis Ford Coppola kot producent in po več neuspešnih poskusih iskanja ekipe angažiral Walterja Sallesa kot režiserja, ta je film posnel leta 2012.

Med Kerouacovimi romani so še Klateži dharme, Ljudje iz podzemlja, Doktor Sax, Samotni popotnik in Angel uničenja.

---