E tristemente se je poslovil Enzo Hrovatin

V 61. letu se je po dolgi bolezni poslovil Izolan Enzo Hrovatin, pevec in kitarist ter avtor številnih uspešnic legendarne skupine Faraoni, ki jih je zaznamoval s svojim nezgrešljivim mehkim glasom.

Poslovil se je Enzo Hrovatin. Foto: Maja Pertič Gombač
Poslovil se je Enzo Hrovatin. Foto: Maja Pertič Gombač

IZOLA > Skupini, ki je delovala od 1967, se je Enzo Hrovatin pridružil leta 1982 in zaznamoval novo dobo kot avtor (ob Ferdiju Maražu) mnogih uspešnih skladb, med katerimi so tudi zmagovalke Festivala Melodij morja in sonca: E tristemente (1992), Mi ljudje smo kot morje (1994) z besedilom Miše Čermak in Kar je res, je res (1997), za katero je tako kot za mnoge druge že zimzelene melodije obalne zasedbe besedilo napisal Drago Mislej - Mef.

A pesem, ki ga je posebej zaznamovala, je bila Solinar, s katero so se Faraoni na MMS predstavili leta 2001, besedilo pa je delo postojnske kulturnice Silve Bajc.

Po plodnih 27 letih s Faraoni, ki so med drugim kot spremljevalna skupina Oliverja Dragojevića in Tereze Kesovije obkrožili tudi velik del sveta, se je Hrovatin podal na samostojno pot.

Ta je leta 2011 obrodila avtorski prvenec Volaria dismentegarte (Rad bi te pozabil), na kateri je pesmi odpel v izolskem italijanskem dialektu. Večji del plošče sestavljajo poezije izolske pesnice Dorine Beržan, s katero sta začela sodelovati na predstavitvi njene pesniške zbirke.

“Menim, da živimo v času, ko se mnoge identitete izgubljajo in zato se mi je zdelo prav napraviti tako ploščo v izolskem italijanskem dialektu,” je tedaj dejal v pogovoru za naš časopis. Leta 2014 je izdal še ploščo, ki jo je v živo posnel v oddaji Radiu Live! na Radiu Koper skupaj s spremljevalno zasedbo Negratenera. V sodelovanju z izolsko italijansko samoupravno skupnostjo je pogosto nastopal v svoji Izoli, od koder se je zadnja leta preselil k partnerki v Litijo.

Kot je zapisala Nataša Benčič v knjigi Zanimivi Izolani 100: portreti 2004-2020, je Hrovatin “uteho našel v veri ter vedno znova v glasbenem in tudi likovnem ustvarjanju”. Slednje je lani predstavil v Placu Izolanov pri Mefu, ki o njem pravi, da je imel “dušo večnega otroka”. E tristemente, žal, tudi te umirajo.


Najbolj brano