Poklon mladenki, materi, babici ... odlični igralki

Zbrane na borjaču Škrateljnove domačije v Divači, kjer v rojstni hiši Ite Rine domuje Muzej slovenskih filmskih igralcev, je v petek nasmejal in ganil skoraj dve desetletji star Pevčev film Pod njenim oknom, še prej pa so zaploskali tisti, ki je tudi tu upodobila mater - filmski in gledališki igralki Marijani Brecelj, letošnji zvezdi tradicionalnega Poklona.

DIVAČA > “Ko sem izvedela za ta Poklon, sem si najprej rekla, čakaj malo, kaj sem pa jaz v življenju sploh takega naredila? Pa poglej, koliko se tega nabere!” je Marijana Brecelj z nasmehom pribila na koncu pogovora, ki ga je za tradicionalno spremno knjižico s slavljenko opravila kritičarka Veronika Zakonjšek. Ta je po temeljitem pregledu igralkine filmografije ugotovila: “Njena prezenca na platnu je vselej eklektična in raznolika; razgibana tako v filmski formi in žanru kot v subtilnih igralskih niansah in energiji, s katero se že desetletja spretno izogiba jasni kategorizaciji. Seveda na neki način odkljuka vse klasične reprezentacije žensk na filmu - navsezadnje govorimo o slovenskem filmskem prostoru, kjer je bil nabor ženskih vlog že od samih začetkov kinematografije izrazito pomanjkljiv.”

Igralka je sprva igrala mlade lepotice, zaljubljenke, pozneje je zablestela v vlogah mater, “ki pa so vselej subverzivne, mladostne, liberalne in prav nič cankarjanske”, nazadnje pa je gledalce očarala še z vlogami babic in starejših gospa; upodablja jih “z zadovoljstvom in ponosom osebe, ki ima pri svojih letih še zmeraj privilegij, da lahko kreativno ustvarja ter skrbi za pozitivno reprezentacijo te pogosto spregledane starostne skupine”.

Hči legendarne igralke Ančke Levar ter pravnika in politika Marijana Breclja se je leta 1946 rodila v Ljubljani, družina je sedem let živela tudi v Beogradu, kjer je Marijana obiskovala osnovno šolo in zatem še gimnazijo, maturirala pa je v Ljubljani in tam že leta 1959 tudi prvič nastopila pred kamero, kot turistka v prvencu Matjaža KlopčičaNa sončni strani ceste. Poleg igre na akademiji je na očetovo zahtevo vpisala še študij angleščine in francoščine, filmsko pot pa nadaljevala v Sončnem kriku Boštjana Hladnika, Peti zasediFranceta Kosmača, Klopčičevem Oxygenu, Na klancuVojka Duletiča, PustotiJožeta Galeta, Čisto pravem gusarju Antona Tomašiča, Decembrskem dežjuBoža Šprajca, Ljubljani Igorja Šterka, romantičnem Pod njenim oknomMetoda Pevca, filmu Delo osvobaja Damjana Kozoleta, prvencu Gorana Vojnovića Piran - Pirano ... V zadnjem desetletju je igrala v filmih Martina Turka Nahrani me z besedami, Jana CvitkovičaŠiška Deluxe, Ljubezen na strehi sveta in Ribolov, številnih diplomskih filmih študentov, nadaljevankah Reka ljubezni in Najini mostovi ...

Umetnost ji je bila položena v zibko in predala jo je naprej; na divaškem poklonu sta ji zapela tako hči Ana Vipotnik kakor Lado Leskovar, ki sta ju spremljala kitarist Igor Leonardi in ter tolkalec in violinist Lazaro Amed Hierrezuelo.  

---