Plavajoči grad nič več v pristavah gradu Snežnik

Društvo ljubiteljev gradu Snežnik, ki pripravlja program Grajski punkt v pristavah gradu Snežnik in festival Plavajoči grad, se mora izseliti iz prostorov, ki jih uporablja. Ministrstvo za kulturo se je namreč odločilo, da prekine pogodbo z Narodnim muzejem Slovenije in prepove uporabo prostorov, ki jih društvo uporablja v dogovoru z muzejem.

LJUBLJANA > Društvo ljubiteljev gradu Snežnik je od leta 2016 v okviru programa Grajski punkt izpeljalo več kot 20 koncertov, preko deset lutkovnih predstav, vsaj deset potopisnih in drugih predavanj ter izvajalo številne delavnice z domačini, Plavajoči grad pa je tako v letu 2017 kot letos obiskalo približno 5000 obiskovalcev, so svoje dosežke povzeli v društvu.

Ker menijo, da bi se njihov program vendarle dalo umestiti ob grad Snežnik, so danes pripravili novinarsko konferenco v Ljubljani. Na njej so, kot je povedala predsednica društva Nataša Mele, skušali najti rešitev, kako še naprej izvajati dejavnosti v pristavah gradu Snežnik. Kot je poudarila, delovanje v pristavah predstavlja stalno stičišče vseh deležnikov lokalne kulture in kovnico idej za festival. Dodala je, da sta bili zadnji dve ediciji festivala izjemno uspešni ravno zaradi celoletne promocije gradu Snežnik.

Matija Solce ministrstvu očita, da ni storilo nič, da bi se našla rešitev za pristave

V iskanju rešitev so po njenih besedah kot društvo v javnem interesu ministrstvu za kulturo med drugim predlagali, da bi se jim vsaj začasno brezplačno omogočil prostor za delovanje, če pa bi se našel nov upravljavec, bi si želeli dialoga z njim in umestitve programov v pristave. Snovalec programa Matija Solce pa je izpostavil, da je zelo težko delati načrte za prihodnost v okolju, “kjer te lahko vsak dan vržejo ven oziroma so te že vrgli”. Ministrstvu je tudi očital, da v vseh teh letih ni storilo nič, da bi se našla rešitev za pristave, ki bi sicer samevale.

Čeprav nanjo, kot je povedala, ni bila povabljena, se je novinarske konference udeležila tudi direktorica Narodnega muzeja Slovenije Barbara Ravnik. Povedala je, da je bila pogodba o brezplačnem najemu pristav gradu Snežnik med ministrstvom za kulturo, kot upravljavcem kulturnega spomenika državnega pomena, in muzejem podpisana 26. novembra 2016 in to izključno zaradi tega, da so pomagali društvu. V pogodbi, ki je bila najprej sklenjena za eno leto in nato leta 2017 podaljšana za dve leti, pa je bilo zapisano, da se prostore lahko uporablja izključno za nepridobitne dejavnosti, tržna dejavnost v prostorih ni bila dovoljena.

Barbara Rotovnik: prišlo je do nekaj incidentov

Poudarila je, da tako muzej kot ministrstvo podpirata kulturno dejavnost društva. Ker pa je prišlo do nekaj incidentov, tudi fizične grožnje zaposlenemu v muzeju, je njena dolžnost, da zaščiti svoje zaposlene. Izrazila je tudi upanje, da kulturna dejavnost s tem ne doživlja svojega konca, ampak da se bodo našle poti za njihovo nadaljevanje. Dodala je, da sicer na tem mestu pogreša občino, ki bi za društvo, ki deluje v tistem prostoru, lahko našla primeren društveni prostor.

Novinarske konference pa se je, prav tako nepovabljena, udeležila tudi državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Damjana Pečnik. Izpostavila je, da njihov namen ni bilo nikogar metati iz kateregakoli objekta ter da “težko vržeš nekoga ven, če z njim nimaš nobenega razmerja”. Na ministrstvu po njenih besedah tudi ne vidijo razloga, da društvo ne bi še naprej izvajalo kulturnih dejavnosti znotraj grajskega kompleksa.

Kulturni program in gostinstvo

Po njenih besedah so skupaj z muzejem šli nasproti lokalni skupnosti, a le, kako omogočiti oživitev pristav s kulturnim programom, ne pa tudi z gostinsko dejavnostjo. Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnost namreč društvo v javnem interesu ne omogoča opravljanje gostinske dejavnosti v tem prostoru. “Srž našega spora je v tem, da se ta dejavnost v pristavah ne sme in ne more izvajati,” je poudarila. Kar pa se kulturnih vsebin tiče, tudi sama ne vidi razloga, da se ne bi izvajale še naprej.

Nataša Mele je ob tem pojasnila, da ima društvo ponudbo pijače sicer registrirano in da ta poteka preko davčne blagajne ob plačilu vseh dajatev. Solce pa je dodal, da tržno dejavnost hkrati s kulturnim programom izvajajo zato, da lahko z njo pokrijejo del stroškov programa.


Najbolj brano