Pesnik smeha in svobode

Najprej je v Novem listu ugasnila njegova kolumna Trafika, predvčerajšnjim pa je še on. Mesec pred 54. rojstnim dnevom je v rodnem Splitu po hudi bolezni umrl novinar, književnik in gledališki ustvarjalec Predrag Lucić.

SPLIT, KOPER> Lucić je predlani v Kopru sodeloval pri gledališki uprizoritvi Alana Forda, lani pa so po njegovem besedilu na Primorskem poletnem festivalu zaživele koprodukcijske Barufe.

Duhovit, oster in mil

“Ko sem pred nekaj leti srbskega kolega Kokana Mladenovića vprašala, ali bi pri nas režiral Alana Forda, je brez pomisleka odgovoril: 'Seveda, z veseljem, ampak nikakor brez Predraga Lucića. Alan Ford potrebuje resen razmislek o dnu, ki ga danes živimo, brez patetike, z drznim humorjem, satiro in ironijo. Brez Lucića to ne bo mogoče!' To je bil čas prvih begunskih pohodov v obljubljeno Evropo in Lucić je lucidno prepoznal hinavski obraz Evrope in strah staroselcev,” pravi direktorica Gledališča Koper Katja Pegan. “Za predstavo Alan Ford - vrnitev odpisanih je napisal nepozabne songe o žici in Arabcih, v katerih se norčuje iz fetišiziranja varnosti in opravičevanja ksenofobije in rasizma. Bil je predan sodelavec in je v času vaj napisal več verzij prizorov in songov. Dihal je z ekipo in bil njen dobri duh.”

Lucić je kot novinar spremljal politično dogajanje v domovini in njenih sosedah ter že v letih legendarnega satiričnega časopisa Feral Tribune pisal komentarje in kolumne. Dobro je poznal naše dežele in njihove ljudi ter premogel izjemen smisel za humor. Takšen je bil edina možna izbira tudi za Vita Tauferja, režiserja lanskih Baruf. “Lucić je govoril,” se spominja Katja Pegan, “da bi rad ostal zvest Goldoniju in njegovemu komedijantskemu kolesju, hkrati pa bi, predvsem skozi jezik, govoril o ljudeh, ki jih skozi zgodovino oblast pušča živeti v revščini, saj samo tako najboljše služijo njenemu namenu. Njegove Barufe so preroške, kar ne morejo in ne morejo se nehati.”

Katja Pegan se spominja tudi, kako jo je presenetil prvi telefonski pogovor s Predragom Lucićem: “Vedela sem, da bom govorila z ostrim kritikom in duhovitim človekom, nisem pa vedela, da je tudi nežen in mil človek, ki je govoril zbrano in tiho, ki mi je v Splitu z veliko ljubezni razkazal svoje najljubše ulice in pripovedoval predano o prijateljih, s katerimi se je zavzemal za isto stvar - za človeško dostojanstvo.”

Ga že blatijo, mrtvega

Dolgo se je z Lucićem poznal pisatelj in novinar iz Zagreba Miljenko Jergović. “Vse mogoče bodo v prihodnjih dneh na Hrvaškem govorili in pisali njemu v čast,” nam je na dan kolegove smrti dejal Jergović. “Ustaši in veliki katoliki so ga, mrtvega, že začeli žaliti na facebooku, v komentarjih pod novicami o njegovi smrti.” Jergović dopušča možnost, da bodo ti glasovi najglasnejši: “Vse to si velja zapomniti in upoštevati, ko bomo delali končni obračun današnjega dne, 10. januarja 2018, dne, ko je preminil Predrag Lucić.”

Ugotavlja, da so bile poti njegovega kolega nenavadne: “Skoraj je zaključil študij gledališke režije na beograjski akademiji. Za gledališče je imel dar in strast in voljo. Kasneje je pisal gledališke komade ali prirejal in v sodobnost prestavljal klasična besedila, a svojega prvega izbranega poklica ni nikoli opravljal. V novinarstvo ga je potegnil čas, epoha, zgodovinski trenutek. Pa tudi lepota čistega novinarstva. V časopisu se je ukvarjal s satiro in tako začel pesniti. Spet je prestavljal, prirejal, smešil, se rogal originalnim predlogam. Sčasoma je začel pisati tudi čisto svoje pesmi. Bil je čarodej jezika, velik pesnik. Ni pomembno, da sva se poznala in nekaj časa celo sodelovala. Pomembno je, da sem bil njegov očarani bralec. Umrl je moj pesnik.”

Predrag Lucić je delal, dokler je lahko. Javno je nastopal zlasti s prijateljem, novinarskim kolegom in starim soborcem Borisom Dežulovićem. Soustanovitelja časopisa Feral Tribune sta bila predlani gosta Foruma Tomizza v Umagu, kjer sta osrednjo temo ZID poživila z nastopom Melodije žizze i Tomizze, na filmskem festivalu v Motovunu pa sta uprizorila Melodije smijeha i slobode. Avgusta lani so na 63. festivalu Splitsko poletje v režiji Dina Mustafića krstno uprizorili dramo Aziz ali Svatba, ki je rešila Zahod. V njej je Lucić gledalcu spet pokazal, kako nesmiseln je strah pred tujim, drugačnim.

---