Pen je pomagal tudi Kosmaču in Bevku

Slovenski center Pen in Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica sta v Novi Gorici pripravila okroglo mizo z naslovom Sto let Mednarodnega Pena - 1921-2021. Spregovorili so o zgodovinskem ozadju in pomenu svetovne in slovenske organizacije Pen, ki združuje pisatelje, pesnike in esejiste. Predvsem pa ostaja buden glasnik preganjanih in zatiranih.

NOVA GORICA > Na okrogli mizi, ki so jo v četrtek gostili v novogoriški knjižnici, so sodelovali književnica Marija Mercina, zgodovinar in poznavalec zgodovine Slovenskega centra Pen Ivan Vogrič in predsednik Pen centra v Trstu Antonio Della Rocca. Pogovor je povezovala predsednica Slovenskega centra Pen Tanja Tuma.

Branil preganjane Primorce

Prvi Pen klub so na pobudo angleške pesnice Amy Catherine Dawson Scott ustanovili 5. oktobra 1921 v Londonu najvidnejši angleški književniki tedanjega časa, med njimi John Galsworthy, Joseph Conrad, Bernard Shaw, kmalu pa se je razširil tudi v druge države sveta. Mednarodni Pen danes sestavlja 142 centrov v 104 državah sveta, vendar vsak center deluje v svojem okolju samostojno.

142

centrov v 104 državah sveta danes sestavlja Mednarodni Pen

Slovenski Pen je nastal le pet let za mednarodnim, njegov prvi predsednik je bil Oton Župančič. V svoji zgodovini se je Slovenski Pen zavzel za številne književnike, ki so jih oblasti preganjale. Pred drugo svetovno vojno je uspešno posredoval v obrambo preganjanih primorskih pisateljev in je bil med pobudniki prve mednarodne obsodbe fašizma in nacizma na kongresu v Dubrovniku leta 1933. Zato so na okrogli mizi spregovorili tudi o pomoči pisateljema Cirilu Kosmaču in Francetu Bevku.

Slovenski Pen že več kot 50 let prireja mednarodna srečanja pisateljev na Bledu, kjer domuje tudi eden od mednarodnih odborov Pisatelji za mir, ustanovljen leta 1984 na pobudo Miloša Mikelna. Odboru je v času vojne na Balkanu predsedoval Boris A. Novak, ki je sprožil veliko humanitarno akcijo za pomoč sarajevskim pisateljem, tokrat pa je skrb usmerjena pobudam za sodelovanje na čezmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tudi v luči prihajajoče Evropske prestolnice kulture leta 2025 v obeh Goricah.

Predsednica Tanja Tuma je obenem spregovorila o tem, da bo treba vrste slovenskega centra Pen pomladiti tako, da bodo vrata odprta tudi za mlade literate. “Ko o tem razmišljamo, je seveda pomembno, kaj bo s Penom v prihodnje. Kot so moji sogovorniki tudi omenili, je njegova prihodnost nedvomno v sožitju različnih idej, v sobivanju različnih duš, predvsem pa v mladih,” je dejala.

Pen pomladiti in zagovarjati tudi naravo

Nekoč je slovenski Pen že imel sekcijo mladi Pen, to so bili liberalni, komunistični razumniki in pisatelji, je spomnila Tanja Tuma in dodala: “Danes ne bomo gledali toliko ideološko, bolj pomembno je, da so mladi tisti, ki bodo prinesli sveže ideje, drugačen odnos do našega okolja in do družbe.”

Obenem bodo morali po njenih besedah “postati ne samo zagovorniki svobode govora, umetnosti in umetnin, ampak tudi zagovorniki Zemlje, planeta, da bomo preživeli.”

---