Otroška knjiga naj okuži odrasle!

A kar celo časopisno stran?! Celo! Ob mednarodnem dnevu knjig za otroke in mladino, ki ga praznujemo na rojstni dan velikega Hansa Christiana Andersena, ne moremo skopariti s prostorom. Veliko več bi si ga otroška in mladinska književnost zaslužila tudi sicer, saj nemalokrat ostaja v senci “odrasle”. Vendar neupravičeno! Kot pravijo tudi naši sogovorniki, se prav v otroštvu najučinkoviteje okužimo z nadvse zdravi(lni)m bralnim virusom.

“Berimo otroške knjige, da se bodo zgladile gube na čelu starega sveta,” sklene letošnjo poslanico ob svetovnem dnevu knjig za otroke in mladino tržaški pesnik in pisatelj Marko Kravos, predsednik društva Bralna značka Slovenije. V začetku leta je pri založbi Miš izšla njegova dvojezična slikanica Hiša selivka - La casa migrante z ilustracijami Erike Cunje in v prevodu Darje Betocchi. V njej se družijo tri hudomušne pravljice, polne tako humorja in zanimivih preobratov kakor jezikovne odličnosti, enega od Kravosovih zaščitnih znakov.

“Naj nam bo v veselje: malim in velikim!”

Poslanica Marka Kravosa, predsednika Bralne značke:“Takoj za dnevom lažnivih kljukcev, 1. aprilom, nastopi mednarodni, svetovni dan knjig za otroke. Prav je tako. V teh dišečih, lepo okrašenih knjigah je 1001 resnica, tisoč občutkov in dogodivščin v davnini in do današnjih dni: pod soncem in pod žarki lune, iz mitskih korenin pod zemljo in iz sanjske preje, kjer je vse zlahka res, če prinaša dobro - in srečen konec. Vsa velika literatura rase iz teh resnic prve otroške knjige, ki se napaja in poji ob toku prvinskega življenja. Od tisočerih zrn soli, tisočerih zrnc cvetnega prahu, iz rojev črk in besed na pisanem papirju. Naj nam bo v veselje: malim in velikim. Dajmo ga z veseljem deliti z drugimi v svoji bližini. Berimo otroške knjige, da se bodo zgladile gube na čelu starega sveta.”

Na vprašanje, kako otroke okužiti z virusom branja, avtor obsežnega opusa za odrasle in mlade odgovarja: “Imejmo knjigo pri roki, predvsem v družinskem okolju. Z otroško knjigo se moramo predvsem starejši 'okužiti': v njej, kot bi se igrali skrivalnice, na glas kaj prebrati. Kot bi na travniku rožice brali ... Prepovedati otroku, da zaspi, preden zgodbica pokaže rep. Potem slikanico pustiti na nočni omarici ali pa na knjižni polici, da si oddahne do jutra. Naj bo tam pri roki - vsakdanja priložnost za druženje, za spogledovanje z davnino in s skrivnostnim, premalo z besedo opredeljenim svetom groženj, stisk, strahov. Otroškemu bitju so miti in groba stvarnost priložnost za potrjevanje lastne osebnosti in spodbujanje domišljije, ki premaga vse hudo sveta. Naj ima ob sebi odraslega, da se bo pred njim s tem postavljal!”

Otrokom le berimo

Podobno razmišlja tudi Klarisa Jovanović, pevka, prevajalka in pesnica, ki se vse bolj posveča tudi ustvarjanju za otroke. Pri založbi Malinc je nedavno izšla njena slikanica Telovadec Nikolaj prežene Tolovaja z ilustracijami Štefana Turka, ki zaznamujejo tudi njeno okusno slikanico-kuharico Pravljica, pogrni se. Izšla je pri Založništvu tržaškega tiska in med platnice prikuhala 34 receptov, ki so poprej izhajali v reviji Galeb, zdaj pa jih pravljični junaki ponujajo v redno branje in okušanje.

“Otrok se okuži z virusom branja od tistih, s katerimi je največ v stiku - in v nežni dobi so to gotovo starši. Otroci namreč zelo radi posnemajo starše. Otrokom, torej, berimo,” poudarja izolska Prekmurka ali prekmurska Izolanka.

“Ampak takoj zatem jim to, kar smo jim prebrali, povejmo še po domače. Tako, kot se doma pogovarjamo. Že vidim, da bo kdo protestiral, češ: z otroki je treba govoriti knjižno, torej pravilno. Jaz, ki se vse življenje ukvarjam z jezikom, bom rekla: ne. Kajti: to bi pomenilo, da doma govorimo narobe, ker govorimo v pogovornem jeziku ali v narečju. Knjižni jezik je norma, ki jo je treba poznati, toda - nihče ne govori knjižno. Vsi jeziki na svetu poznajo pogovorne različice; v njih nam je udobno. In če se otrok že v rosni dobi zave, da obstajata vsaj dve ravni jezika, mu bo to kvečjemu koristilo. Virus se bo bolje prijel, če bomo otroku brali o vsebinah, ki ga pritegnejo in mu sproti odgovarjali na vprašanja. K takšnim debatam spada tudi razločevanje med tem, kaj je dobro in kaj slabo. Dobre otroške pripovedi ne moralizirajo, zato pa je humor toliko bolj prikladen. Skratka, za otroke, ki še ne znajo brati, je treba branje vsekakor dopolnjevati s pripovedovanjem.”

Tudi Nataša Konc Lorenzutti, goriška pisateljica otroških in mladinskih del, nima dvomov: “Z branjem je treba okužiti že dojenčke. Ne moremo se nekega dne, ko ima otrok pet let, domisliti, da bomo zdaj iz njega ustvarili bralca. Če smo bralci mi, bo otrok zrasel kot bralec, privlačile ga bodo knjige in zgodbe v njih. Ob starših, ki nenehno buljijo v zaslone, pa se bo otrok slej ko prej tudi sam utopil v njih. Ko se enkrat utopiš v zaslonih, te knjiga ne izvleče več. Branje je namreč napornejše od buljenja. Ob branju moraš žvečiti, vsebine z zaslonov pa samo požiraš. Kakor ti ob instant hrani propadajo zobje, tako ti ob opuščanju branja zamirajo možgani, domišljija, ustvarjalnost. Šola ne more nikoli ustvariti bralcev, če je to zamudila družina. Večerno branje otroku je prav tako pomembno kot večerja, umivanje zob in poljub za lahko noč.”

Reševati otroke pred zasloni je naš dolg

In kakšno moč ima v resnici književnost v dobi epidemije in te dni nepogrešljive tehnologije? “Mogoče bo kdo rekel, da pisatelji pripisujemo knjigi preveliko moč. Pa vendar si jaz svojega življenja ne predstavljam v odsotnosti branja. Pomembno mi je ravno toliko kot izhodi v naravo. Vsak večer se veselim dokončanega dela in trenutkov miru ob branju, preden zaspim. Lahko rečem samo, da je naš dolg do človeštva reševati svoje otroke pred zasloni - jih spraviti v naravo in jim kupovati ali omogočati izposojo kakovostnih knjig. S poudarkom na 'kakovostnih'. Kajti tudi med knjigami se najdejo instant proizvodi, ki jih še prežvečiti ni treba. Lahko jih kar pogoltneš, nahranijo te pa ne,” pravi Nataša Konc Lorenzutti, avtorica raznovrstnega opusa, ki mu je lani pri založbi Miš dodala mladinski roman Gremo mi v tri krasne (nadaljevanje uspešnice Avtobus ob treh iz leta 2016). V njem tako humorno kakor tudi zelo življenjsko in iskreno v prvoosebni najstniški pripovedi opozori na nekaj virusov sodobnosti - in to še pred izbruhom epidemije.

Za gibčnost srca in prožnost možganskih sklepov

Literatura ima veliko moč, seveda če človek do nje sploh pride, pravi Klarisa Jovanović in poudarja, da branje leposlovja človeka ponotranji, spodbuja domišljijo in krepi empatijo: “Se mi dozdeva, da postaja branje kvalitetne literature, zlasti pa branje papirnatih knjig, vse bolj 'aristokratsko' početje in da bodo knjige sčasoma vse dražje in vse redkejše, tako kot so bile - iz povsem drugačnih razlogov, seveda - še pred dobrim stoletjem. Tehnologija pa - hvalabogu, da je. Toda tehnologija kot človeški pripomoček, ne kot nadomestilo človeka.”

Marko Kravos pravi: “Največ biserov najdemo, če veliko školjk - knjig odpremo. Književnost se je razpršila na stotine žanrskih oblik. Vsaka je primerna za kako priložnost: od knjige anekdot, smešnic pa do pesmi, romanov, kriminalk, biografij, zgodovinskih travestij, globokoumja in vznesenega občutja v esejih, razpravah, v slovarjih in znanstvenih ali enciklopedičnih bukvah. Po spletu dobimo podatek in možnost nabave. Kakšni galaktični roji knjižnih naslovov in vsebin! A sam se tega elektronskega brkljanja lotim le v največji stiski, v času najstrožje zapore gibanja, na kakršno smo obsojeni ta čas.”

Zanj je največje razkošje, če lahko brska po policah v knjigarni ali v knjižnici: “Še raje bi šel k sosedom, kot se je po vojni hodilo po ščepec soli na posodo. Morda ti lahko posodijo kuharsko knjigo, če te že ne povabijo na krožnik macafizeljnov iz Ricmanj ... Vidite, ob branju postane tudi tesnobni čas priložnost za doživetje sebe v družbi z milijonom usod, ki nosijo človeške maske. In svet postane spet odprt za radovednost, za sočustvovalnost, za doživetje nepredvidljivega. Ohranja nam gibčnost srca, prožnost možganskih sklepov. Preverjeno! Poglejte v najnovejše knjige z raziskavami: črno na belem, kako bralna pismenost zvišuje možnost preživetja in doživetja sreče!”

---