Okrog Petra Handkeja še vedno vihar

Nobelova nagrada za lansko leto, ki jo bo 10. decembra prejela poljska pisateljica Olga Tokarczuk, je naletela na pozitivne odzive, tako veselje kakor ogorčenje pa žanje novica, da je letošnji lavreat avstrijski pisatelj Peter Handke. Očitki ne letijo na njegovo literaturo, ampak na avtorjeva politična stališča.

STOCKHOLM > Navdušenje ob vesti, da letošnjega literarnega nobela dobi Peter Handke, je že izkazal avstrijski državni vrh: predsednik Alexander Van der Bellen, kanclerka Brigitte Bierlein in zunanji minister Alexander Schallenberg, pristojen tudi za kulturo. “Čudovito! Vsekakor bi jo lahko dobil že pred menoj,” je za agencijo APA dejala prva avstrijska dobitnica Nobelove nagrade za literaturo Elfriede Jelinek. Po njenem mnenju je bil skrajni čas, da Handke dobi nagrado, veseli pa jo tudi, da jo bo prejel nekdo, na kogar “bodo v Avstriji končno ponosni”, navaja Slovenska tiskovna agencija.

Nobela za Handkeja so pozdravili tudi v Srbiji. Trojno srečo je za Novosti izrazil pisatelj, akademik Milovan Danojlić, ki kakor Handke že dolgo živi v Franciji: “Nagrajen je sijajen pisatelj, požrtvovalen prijatelj našega naroda in moj osebni prijatelj.”

Veselje in ogorčenje

Veseli se tudi celovški založnik Lojze Wieser, ki je izdal več prevodov Handkejevih del. Opozarja na nenavadno naključje, da je novica o nagradi prišla prav na obletnico koroškega plebiscita leta 1920 in na dan, ko so v Mestnem gledališču Celovec premierno uprizorili Handkejevo dramo Ura, ko nismo ničesar vedeli drug o drugem.

Pisatelj, ki bo 6. decembra dopolnil 77 let, je novinarje na svojem domu v Franciji sprejel po razglasitvi nagrade, a še prej je opravil svoj redni sprehod po gozdu. Med drugim jim je povedal, da so v njegovem svetu pomembni Cervantes, Homer, Tolstoj, Andrić in podobni, ob vprašanjih o naklonjenosti Miloševićevemu režimu pa da mu je bilo vidno nelagodno. Zaradi svojih “drugačnih” pogledov na jugoslovansko vojno ni pričakoval Nobelove nagrade, zato je Švedsko akademijo označil za pogumno.

Mnogi pa so odločitev oklicali za povsem nesprejemljivo, med njimi britansko-indijska pisatelja Salman Rushdie in Hari Kunzru,filozof Slavoj Žižek pa je v odzivu za The Guardian spomnil, da je Handke pred petimi leti Nobelovo nagrado obsodil kot “napačno kanonizacijo literature” - in prav letošnja nagrada “dokazuje, da je imel prav”.

Združenje Matere Srebrenice bo od odbora za literaturo Švedske akademije pisno zahtevalo, da Handkeju nagrado odvzame, odločitev akademije pa obžaluje tudi ameriški PEN.

Senca je prevelika

Za odziv smo prosili Handkejevega primorskega pisateljskega kolega, ki v svojih zadnjih romanih izpoveduje prav bolečino ob krvavem razpadu Jugoslavije. “Tisti, ki smo konec sedemdesetih let študirali filmsko režijo, seveda nismo mogli mimo Handkeja,” nam je včeraj povedal Marko Sosič. “Ni namreč samo velik pisatelj, ampak tudi pomemben filmski scenarist, režiser Wim Wenders je po njegovem scenariju posnel sloviti film Nebo nad Berlinom. Na ravni literature nimam dvomov, Nobelovo nagrado si zaslužita tako Olga Tokarczuk kot Peter Handke. A pri njem ostaja velika senca, ni mogoče spregledati opredeljenosti za Miloševića, ki ga niti pozneje ni obsodil, ampak ga je celo obiskoval v Haagu in govoril na njegovem pogrebu.”

Sosič poudarja, da je najbrž treba upoštevati tudi Handkejeve slovenske korenine: “Pred več kot 30 leti sem ga po naključju srečal na Krasu, oba sva se sprehajala po openski gmajni. Pozdravil sem ga, odzdravil je s tihim in mirnim 'dober dan'. To je bilo vse. Danes ga ne srečujem več, občasno pa ga še berem in premišljujem o njem. Njegove politične drže ne skušam opravičevati, ampak jo s pomočjo naivne psihoanalize razumeti. Morda so se ob izbruhu vojne v njegovi podzavesti odprla brezna strahov, morda se je zbal, da bo z razpadom Jugoslavije izgubil tisti delček svoje identitete, ki ga je dobil od matere Slovenke in zaradi katerega je morda z drugačno občutljivostjo dojemal svet, ljudi in posledično književnost. Morda je bil strah tisti, ki je zasenčil razum. Toda ob vsem trudu razumevanja ... Kaj pa strah in opustošenje, ki so ju pri ljudeh v Bosni in drugod povzročili vojni zločinci?”

---