Od Wajdušne do Čubeda

Četudi jih je negotovo vreme s prostega pregnalo pod streho vaške dvorane, so gostitelji iz Kubeda in gostje iz Planine pri Ajdovščini družno poskrbeli za prijeten spoznavni Librisov poletni narečni večer.

Dramska skupina Planina pri Ajdovščini je uprizorila  skeč Matija Vertovec med nami.  Foto: Andraž Gombač
Dramska skupina Planina pri Ajdovščini je uprizorila skeč Matija Vertovec med nami.  Foto: Andraž Gombač

KUBED > Čubed, kakor mu pravijo domačini, je istrska vas z zelo bogato zgodovino in kulturo, so gostitelji v soboto zvečer gromko oznanjali z odra in vaški vsakdan temperamentno ponazorili s plesom, skeči in spomini.

Na praznovanje 120-letnice Pevskega in bralnega društva Skala Kubed, pri katerem sta moči združila koprska knjigarna Libris in Društvo za šport, kulturo in turizem Skala Kubed, so povabili goste iz Planine pri Ajdovščini, vasi, ki je prav tako ponosna na vsa svoja bogastva. Na večeru, poimenovanem Ž'rjavce p'd p'pjel'n, ki ga je v prepolni dvorani povezovala Tanja Jakomin, so iz žerjavice, skrite pod pepelom časa, izbrskali “ogeljčke” iz preteklosti obeh vasi, ki ju marsikaj povezuje. Na primer že zelo pomembna vloga župnika za napredek kraja v zgodovini - v Kubedu se še posebej radi spominjajo prvega istrskega pesnika Alojza Kocjančiča (1913-1991), ki so mu po domače rekli “gospud Stanko”, v Planini pa je ogromno postoril Matija Vertovec (1784-1851), še danes cenjen strokovnjak za vinogradništvo, kletarstvo in še marsikaj. Kako je s pozivanjem k cepljenju poskrbel, da domačih otrok niso vzele črne koze, je v skeču Matija Vertovec med nami humorno prikazala dramska skupina, medtem ko je Dušan Česen predstavil živahno kulturno življenje v vasi, kjer njegova žena Vilma predseduje Društvu gospodinj. O bogati zgodovini in zdajšnjosti Planine “pri Wajdušni” priča tudi več publikacij in knjig.

Sorodnosti in razlike med narečjema Kubeda in Planine je predstavila dialektologinja Karin Marc Bratina, ki že vrsto let zbira narečno frazeologijo v slovenski Istri, na Krasu in v Vipavski dolini. Pojasnila je tudi, da se je Planincev zaradi njihove najljubše jedi prijelo ime reparji.

Oglasila se je tudi glasba. Violinistka Nika Toškan, študentka Konservatorija v Amsterdamu, je v domačem Kubedu večer obogatila z instrumentalnimi izvedbami pesmi Stoji učilna zidana, Lipa zelenela je, Moja mati kuha kafe in Dajte, dajte ubogajme.


Najbolj brano