Od Tita do Triglava

Joco Žnidaršič, ki je predvčerajšnjim umrl v 85. letu starosti, slovi kot “ikona med slovenskimi fotografi”, so zapisali pri njegovem Delu. Že hiter prelet fotografskega opusa potrjuje zapisano.

LJUBLJANA > 20. marca 1938 v Šoštanju rojeni Joco Žnidaršič je pri 25 letih absolviral na ljubljanski Medicinski fakulteti. Že med študijem je začel tako z reportažami kakor z umetniškimi fotografijami, se kot fotoreporter kalil pri Študentski tribuni, Tedenski tribuni in Tovarišu, četrt stoletja, od leta 1974 do upokojitve leta 1998, pa je bil urednik fotografije na Delu.

Širina motivike

Ob izbruhu koronavirusa se je z ženo iz Ljubljane umaknil na vikend v Bohinj. Tam je uredil filme, ki jih je podaril Muzeju novejše zgodovine. Lani je v Cankarjevem domu sledila razstava Leta preloma, ki so povezali s 30. obletnico osamosvojitve Slovenije. Iz mojstrovega obsežnega opusa so izluščili obdobje 1988-1991, ko je beležil prelomne dogodke, od afere JBTZ in velikih demonstracij na Kongresnem trgu, mitinga na Trgu republike, Gorbačova v Sloveniji in zadnjega kongresa Zveze komunistov, zborovanja za Slovenijo, plebiscita, razglasitve in predsedniških volitev do konference na Brionih in začetkov vojne. Pogosto je imel ekskluzivo.

Zanj je značilna “življenjska širina motivike, ki sega od otroškega portreta do obrazov znanih osebnosti, od pomembnih političnih dogodkov do vsakdanjih žanrskih prizorov, od popotnih vtisov po tujih deželah do lepot domače pokrajine”, pravi Slovenski biografski leksikon.

Večkrat je fotografiral zlasti Josipa Broza - Tita in tudi druge politike, od Mihaila Gorbačova do Kima Il Sunga,pred njegov objektiv so stopili tudi mnogi umetniki: Ciril Kosmač, Zoran Mušič, Boris Pahor, Tone Pavček, Gregor Strniša, Svetlana Makarovič in drugi. Za njegovo najslavnejšo fotografijo pa velja posnetek, ob slovenski osamosvojitvi zabeležen na vrhu nove države. “Junijske fotografije slovenske zastave na vrhu Triglava so najbolj ikonične fotografije slovenskega osamosvajanja,” je v katalogu lanske razstave zapisal dr. Ali Žerdin. “Ikonične pa so tudi zaradi svoje nepopolnosti. Vihrajoča trobojnica na vrhu Triglava, ki nima več zvezde, a še nima grba, pripoveduje o dinamiki zgodovine. Pripoveduje o stotinkah, sekundah in dnevih, ko starega ni bilo več, novo pa še ni dokončno nastalo.”

Najuglednejše nagrade

Prejel je več odlikovanj: nagrado Prešernovega sklada, Župančičevo nagrado, Puharjevo plaketo za življenjsko delo, nagrado Consortium veritatis, ki velja za najvišje slovensko priznanje za novinarsko delo, kot prvi slovenski fotograf pa leta 1976 tudi nagrado World Press Photo. Leta 2009 mu je predsednik republike Danilo Türk izročil zlati red za zasluge za življenjsko delo na fotografskem področju in za velik prispevek k prepoznavnosti Slovenije. Leta 2013 je prejel nagrado glavnega mesta Ljubljane, leta 2017 pa ga je predsednik Borut Pahor odlikoval z redom za zasluge, ki ga je prejel kot soavtor v skupini ustvarjalcev akcije Slovenija, moja dežela.

Pahor, ki ga je fotograf lani popeljal skozi razstavo v Cankarjevem domu, je ob izteku svojega predsedovanja pokojnikovi družini in svojcem ter prijateljem izrekel sožalje. “Hvala za vse njegove v fotografski objektiv ujete spomine, ki bodo za vselej del naše večnosti,” je zapisal na tviterju in spomnil, da predsedniško pisarno krasi prav Žnidaršičeva izjemna fotografija zastave, ki je ob razglasitvi samostojnosti zaplapolala na Triglavu.

---