Nosi srajco srečnega človeka in kolesari

“Če si človek postavi razumne cilje in od sebe zahteva vsaj toliko kot od drugih, lahko doseže spodobne rezultate. In nosi srajco srečnega človeka,” pravi Slavko Pregl, avtor duhovite avtobiografske pripovedi Srajca srečnega človeka, s katero je v torek gostoval na vrtu Kosmačeve hiše v Portorožu.

Slavko Pregl pred  portoroško hišo, kjer je v letih 1956-1980 živel Ciril Kosmač  Foto: Andraž Gombač
Slavko Pregl pred portoroško hišo, kjer je v letih 1956-1980 živel Ciril Kosmač  Foto: Andraž Gombač

Več generacij mladih bralcev je Slavko Pregl (1945) zaznamoval s klasikami Odprava zelenega zmaja, Priročnik za klatenje, Geniji v kratkih hlačah in drugimi, prejel je vse naše najpomembnejše nagrade za mladinsko književnost, tudi nekaj tujih, pred tremi leti mu je predsednik republike za izjemen prispevek k slovenski kulturi in bralni kulturi mladih podelil red za zasluge ... Bil je prvi direktor Javne agencije za knjigo, predsednik Društva slovenskih založnikov, Društva slovenskih pisateljev, Nacionalnega sveta za kulturo in pa Društva Bralna značka, katerega podpredsednik je še zmeraj, medtem ko ga je vlada prejšnji mesec razrešila predsedovanja svetu Javne agencije za knjigo.

Letos je pri mariborski Literi izdal kriminalni roman Prodajalci megle, na vrt portoroške hiše, v kateri je v letih 1956-1980 živel Ciril Kosmač, pa je med turnejo Beletrininih trubadurjev pripotoval z lansko avtobiografsko Srajco srečnega človeka. Pot v Portorož, kjer se je z njim pogovarjala direktorica Mestne knjižnice Piran Patricija Višnjevec, ni bila dolga, saj občasno stanuje tudi v Piranu, o čemer priča tudi zadnja fotografija v knjigi: počitek na terasi z razgledom na morje.

“Pred mnogimi leti smo vsak večer brali v podporo temu, ki nam zdaj hodi po živcih. Da bi se naša politika normalizirala, bomo zdaj brali vsak petek, po kolesarjenju.”

Slavko Pregl,

pisatelj

Sicer pa v življenju ni kaj dosti počival, spozna bralec Srajce srečnega človeka, v kateri se Pregl od otroštva v ljubljanskem predmestju sprehodi do diplome iz ekonomije, urednikovanja Mladine in Dela, še posebej plodoviti sta bili dve desetletji na Mladinski knjigi ... Zna biti samokritičen, odpre tudi veliko oken v zakulisje kulture in politike, ne skopari niti z imeni, opisuje nastanek Foruma 21, sodelovanje v Knjižni zadrugi, mednarodne založniške podvige in še marsikaj. V svojih zgodbah najraje ubeseduje resnično življenje: “Kakšnemu fantu večjo težavo predstavlja hišnik v domačem bloku kot zmaj.”

Slavko Pregl: Srajca srečnega človeka, Beletrina, 396 strani, cena 27 evrov

Bralce povabi še v svojo veliko družino in tu pa tam postreže z anekdoto, tudi iz Ilirske Bistrice: tja je že davno tega po spletu nesrečnih naključij prišel v hlačah, razparanih na zadnjici. Zato se je pred osnovnošolci, ravnateljem in drugimi vedel sila nenavadno: med nastopom v parku se je naslanjal na drevo, med sprehajanjem pa hodil zadnji v skupini, tu in tam tudi ritensko.

Niz večerov Svoboda je glagol!

Ob izteku portoroškega večera je do besede prišlo tudi občinstvo. Na vprašanje o protivladnih protestih, družbeni vlogi pisateljskega društva in sporih zaradi Kulturniškega pisma o janšizmu je Pregl odgovoril: “Doslej sem še vsak petek kolesaril v Ljubljani. Zdaj berete, da je Društvo slovenskih pisateljev razdeljeno. A ni. Imamo 330 članov, med njimi je 350 genijev, zato je težko vse spraviti na skupni imenovalec. In prav je, da jih ni mogoče! Imamo člane, ki jim je sedanja oblast neskončno všeč, in člane, ki jim ni. Ampak društvo nas povezuje zaradi literature, ne zaradi politike. Na plečih vsakega predsednika, tudi sedanjega, Dušana Merca, je velika odgovornost. Iskati mora najmanjši skupni imenovalec, ki je zagotovilo, da se društvo ne bo razletelo. V drugih nekdanjih socialističnih državah imajo po več pisateljskih društev, nam pa je uspelo ohraniti eno samo. Včasih je težko in treba je pogoltniti tudi kak kompromis, ki nam ni všeč. Bo pa vedno dovolj pisateljev jasno in glasno povedalo svoje mnenje, ki mnogim ni všeč. In vedno bo tudi molčeča večina. Nekateri najbrž mislijo samo nase, nekateri pa imajo ogromno idej, a zanje niso pripravljeni ničesar narediti.”

Napovedal je tudi cikel večerov Svoboda je glagol! z motom: “Poezija je zakon, ki ga je treba izvajati!” Vsak petek ob 21. uri se bodo srečali na vrtu pisateljskega društva - “zelo levo od slovenskega parlamenta”, so zapisali v vabilu. Drevi bodo na uvodnem večeru nastopili Boris A. Novak, Ervin Fritz, Alenka Jovanovski, Matej Krajnc, Vinko Möderndorfer in glasbeni gost Jani Kovačič. “Pred mnogimi leti smo vsak večer brali v podporo temu, ki nam zdaj hodi po živcih. Da bi se naša politika normalizirala, bomo spet brali, vsak petek po kolesarjenju,” pravi Pregl. “Upam, da bo naš pisateljski glas slišen vsaj do volitev, ko pa boste vi morali povedati, kje smo in kje nismo.”


Najbolj brano